Slikovno gradivo v učni poti (kjer ni posebej navedeno): arhiv MKZ, Shutterstock, Wikipedija.
Čarobne sile?
Pod tvojimi nogami »hudo dogaja«! V trenutku, ko tole bereš, se po vsem planetu »kadi« iz številnih vulkanov in se tresejo tla v mnogih državah.
Pred nekaj stoletji bi trdili, da so na delu bogovi ali zle sile. Kaj pa danes? Kaj je razlog za rušilne potrese in živahne ognjenike?
Gori na gori, pri lepem jezeru
Zemlja sama! No, bolje: sile v Zemljini notranjosti. Vroča notranjost Zemlje premika Zemljino površje, saj vročina pač ni pri miru. Ne le vulkani in potresi, tudi gorovja in jezera lahko nastanejo na tak način.
Pred tabo je razgibana in vrrrtoglava pustolovščina, v kateri se spustiš v osupljivo podzemlje in povzpneš prav na streho sveta! Med postankom se lahko osvežiš s kozarcem vode iz ledene dobe ter s skokom v začarana in glasbena jezera!
Akcija, gremo!
Paaazi, začetek! Stopnja: Ogrevanje (1 od 20)
Oglej si film in odpotuj v notranjost Zemlje!
Stopnja: Ogrevanje (2 od 20)
Te žeja po pustolovščinah? Bi si upal potapljati med dvema ploščama?
Pangea je bila prababica vseh celin. Enotna supercelina je sčasoma razpadla na več pracelin, predhodnic današnjih celin.
V Zemlji se dogaja!
Zemlja kot pomaranča? Po zgradbi je res malce podobna temu sočnemu sadežu, razkrije v filmu strokovnjakinja za potrese. Njena notranjost je z izjemo trdne sredice mehka, obdaja jo trda lupina, Zemljino površje. Sestavljeno je iz plošč, ki jim radi rečemo celine, strokovnjaki pa tektonske ali litosferske plošče. Plošče oziroma celine se premikajo. Medsebojno se približujejo, razmikajo ali drsijo druga mimo druge. Tedaj, ko se zadenejo, nastanejo posledice, ki jih vidimo tudi v naravi.
Označi dve posledici stikanja Zemljinih plošč, ki jih omenja film.
Pravilno! Vroča Zemljina notranjost je tista, ki površju – reliefu – ne da miru. Za pojav bibavice je »kriva« sila Lune, ki privlači predmete in pojave okoli sebe (tako kot Zemljina sila zadržuje ljudi, da ne odfrčijo v vesolje). Noč in dan se pojavita zaradi Zemljinega vrtenja okoli svoje osi, žled pa je vremenski pojav.
Narobe. Nazaj na film po odgovor! Pa oči na peclje. ;)
Stopnja: Ogrevanje (3 od 20)
Potres v Ljubljani leta 1895 velja za enega najmočnejših v zgodovini slovenskih potresov.
Na tej povezavi lahko spremljaš, kje na Zemlji se v tem trenutku »tresejo tla«.
Tretji kamen od Sonca: potresi in vulkani
Območja, kjer se stikajo plošče, strese največ potresov in tam se zgodi največ izbruhov vulkanov. Tu nastajajo tudi gorstva, o katerih boš mnogo zanimivega izvedel v nadaljevanju.
Večina potresov ne povzroči hujše škode na površju in zgradbah. To so manjši potresi, ki se pojavijo ob izbruhu vulkana, snežnem ali zemeljskem plazu, lahko pa tudi zaradi dejavnosti, ki jih povzroča človek (razstreljevanje, jedrski poskusi, rudniška dejavnost). Večji potresi so posledica premikanja tektonskih plošč in imajo lahko katastrofalne posledice: smrtne žrtve, uničene zgradbe in ceste, požare, zemeljske plazove … Kot zanimivost si lahko ogledaš seznam najmočnejših potresov po svetu in doma.
Ko se sproži potres, nas zanima tudi njegova moč. To je zelo pomemben podatek, ki nam pove, koliko energije se je sprostilo ob potresu.
Katera zelo znana lestvica, ki je omenjena tudi v filmu, meri moč potresa?
Odlično! Potresi se lahko sprožijo tudi na oceanskem dnu in povzročijo nastanek potresnih valov – cunamijev. S približevanjem obali se ti dvigujejo, in če so velikanski, lahko poplavijo dobršen del kopnega.
Z ugibanjem ne bo šlo. ;) Ponovno zavrti film.
Stopnja: Še vedno ogrevanje (4 od 20)
Gore najdemo na vseh celinah. Včasih pa so si gorstvo kar izmislili in ga vpisali na karte sveta.
Dež, sneg, mraz in zmrzal vsako goro, še tako mogočno in trdno, raztopijo, razbijejo, razžrejo in jo spremenijo v hrib, grič ali uravnavano površje. Tudi Mount Everest (na sliki) bo nekoč »izginil«.
Potovanje celin razlog za nastanek gora
Tako kot vulkani in potresi imajo tudi gore izvor v notranjosti Zemlje.
Spodaj sta opisana dva načina nastajanja gora. Pravilno poveži poimenovanja z opisi.
Ti si pravi geografski vseved! Zato tudi veš, da obstajajo še vulkanske gore in gore, pokrite z večnim ledom! Nanje nismo pozabili, a preden jih obiščemo, bi se radi pripravili na vzpon. Eee, potrebujemo pohodne čevlje, kajne? Še kaj?
S klikanjem na povezave se prikoplješ do rešitve.
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (5 od 20)
V slovenskih hribih nam pot kaže bela markacija z rdečo obrobo. Podobna je prometnemu znaku na cestah, ki prepoveduje promet v obeh smereh. Na hribovskih poteh je avto povsem odveč!
Pot pod noge!
Obisk gora je pustolovščina in enkratno doživetje. Nekateri lezejo gor, da si naberejo kondicijo, drugi sopihajo, da na svet pogledajo z višine, tretji iščejo gorski mir. Tudi ti skačeš po hribih?
Gore so lahko tudi nevarne. Celo izkušenim planincem se lahko zgodi nesreča. Jasno in sončno vreme se lahko hitro spremeni v hudo nevihto, gosto meglo ali celo sneženje (to velja tudi za poletje), orientacija in hoja v takih razmerah pa tudi za prekaljene nista enostavni. Preudarni planinci se v gore in na planinske poti podajajo ustrezno opremljeni. Ko načrtuješ pohod, izberi pot, primerno svojim sposobnostim. Pred vzponom obvezno preveri vremensko napoved, stanje poti in odprtost planinskih koč.
Katero od naštetih stvari boš dal v nahrbtnik, ko se odpraviš v hribe? Če si v dvomu, lahko pobrskaš na tej povezavi.
Od višine se vrti, pravijo vrtoglavi. V nižinah se nam pa »rola« s to pesmijo. ;)
Hm, v tvojem nahrbtniku nekaj manjka. Preveri, katerega od osmih obveznih predmetov si pozabil dodati!
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (6 od 20)
Halo, zgodila se je nesreča! V hribih in gorah se včasih ne izide tako, kot smo načrtovali. Tedaj nam na pomoč priskočijo gorski reševalci. Na tej strani najdeš natančna navodila, kako ravnaš, če se v gorah zgodi nesreča.
Zimske radosti
Kaj pa hribi pozimi? Še lepše, a le za velike poznavalce! Hribolazce, ki se na pot odpravijo pozimi, ogrožajo plazovi, muhasto vreme, računati morajo na nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in še na mnoge druge dejavnike … zato morajo biti ustrezno pripravljeni in opremljeni.
Spodnje slike prikazujejo nekaj nepogrešljivih predmetov iz zimske gorniške opreme. Jih znaš poimenovati? Pravilno poveži.
Znaš! Če ti hribi ležijo, a nimaš družbe, se lahko pridružiš številnim planinskim društvom.
Ne bo držalo. Poskusi znova, vaja dela mojstra!
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (7 od 20)
Najstarejšo slovensko zavarovano rastlino planiko občudujemo samo z očmi!
V ameriškem narodnem parku Denali imaš večjo možnost, da uzreš grizlija, kot da se ti razkrije vrh Denalija, najvišje gore parka in Severne Amerike.
Gorski svet privlači raziskovalce, gozdarje, rudarje, turiste, športnike …
Kakšno je vreme na Kredarici? Preveriš lahko en dva tri – s klikom na spletno kamero! Za bolj natančno napoved pa boš moral počakati na poročilo, ki ga s Kredarice vsakodnevno pošlje naša najvišja vremenska postaja. Z vrha gora ne opazujemo le vremena, ampak tudi vesolje. Observatorije gradimo karseda visoko, saj tam ni svetlobnega onesnaževanja ali onesnaženega zraka. Oglej si posnetek imenitnega observatorija v francoskih Pirenejih!
S krčenjem gozdov, s kamnolomi ter gradnjo hidroelektrarn in smučarskih središč človek močno posega v gorsko okolje. Veliko nevarnost pomeni segrevanje ozračja, kar bi lahko vplivalo na razporeditev višinskih rastlinskih pasov. Bivališča nekaterih gorskih živali bi se tako skrčila ali celo izginila.
Gorske naravne in kulturne znamenitosti, ki so izjemnega pomena, države zaščitijo tako, da jih razglasijo za narodni park. Slovenija ima en narodni park, Triglavski narodni park, razprostira se na severozahodu Slovenije in vključuje večji del Julijskih Alp. Triglavski narodni park je domovanje številnim živalskim in rastlinskim vrstam.
Katere živali lahko srečaš v tem parku? Označi jih.
Bingo! Nekatere živali, ki jih najdeš v Triglavskem parku, so značilne za vse gore zmernega pasu. Gorska gorila te dodobra lahko prestraši le v tropskih gorah osrednje in vzhodne Afrike. Iz Afrike potujeva na najbolj vroče točke našega planeta – vulkane.
Gorska gorila? Ti se malo hecaš, kajne? ;) Na druge navedene živali pa res lahko naletiš. Če imaš srečo in znaš opazovati.
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (8 od 20)
Največja grožnja so supervulkani, ki bruhajo ogromne količine materiala; njihov pepel in plini, pa lahko Zemljo za nekaj let ovijejo v mrak in mraz. Zbudili naj bi se vsakih 100 000 let. Vulkanologi opozarjajo, da je na Zemlji kar nekaj spečih supervulkanov, na primer ameriški vulkan Yellowstone, vulkan (jezero) Taupo na Novi Zelandiji (na sliki) …
Ognjeniki – vroči, nevarni in eksplozivni
Gore lahko nastanejo tudi iz vulkanov. Vulkani so pravzaprav gore ali hribi, ki izločajo material iz notranjosti Zemlje v obliki lave, pepela in plinov. Na tem interaktivnem zemljevidu si lahko ogledaš lokacije vulkanov po vsem svetu, in kot boš sam opazil, v nekaterih trenutno kar precej »brbota«. Si videl ognjenike sredi oceana? Res je, ognjeniki nastajajo tako na površju kot tudi pod morsko gladino. Na oceanskem dnu je vznožje najvišje gore na Zemlji (če merimo od vznožja do vrha), havajskega ognjenika Mauna Kea. Njegova celotna višina je nekaj več kot deset kilometrov, a od tega je debela polovica potopljena v morje. Prvak našega osončja je vulkan na Marsu, ki v višini skoraj trikrat prekaša Zemljinega »očaka« Mount Everest.
Naloga iz poznavanja vulkanov! Poveži opise delov vulkana z njihovimi imeni. Po namige pa zavij na to stran.
Ojej, ne bo držalo. Klikaj povezave!
Stopnja: Zdaj gre zares (9 od 20)
Na območjih vulkanov se lahko pojavijo izviri mineralne in termalne vode ter gejzirji, vroči vrelci, ki skozi odprtino na površju bruhajo vodo in vodno paro.
Uničujejo, a so tudi koristni
Čeprav so nevarni, nepredvidljivi in se jih bojimo, se ljudje že od nekdaj naseljujemo v bližini ognjenikov. Vulkani uničujejo življenja, mesta pa prekrijejo z nekajmetrsko odejo lave in prahu – slaven zgled iz zgodovine je antično mesto Pompeji. Ob izbruhih lahko nastajajo potresi in potresni valovi, ogrožen pa je tudi letalski promet.
A vulkani »ne prinašajo le slabo«. Kateri pozitivni učinki vulkanskih izbruhov privabljajo ljudi, da tam ustanavljajo mesta? Obkljukaj jih.
Čista petka za razgledanost in logično sklepanje! Naslednji postanek: gore na polarnih območjih. Da se možgančki ohladijo od vročih ognjenikov. ;)
Hej, hoj! Takoj upraviči sloves največje brihte in reši tako, da bo prav. Le en nepravilen odgovor se je pretihotapil med rešitve.
Stopnja: Zdaj gre zares (10 od 20)
Za adelijskega pingvina je gradnja gnezda v ledenem puščavskem antarktičnem okolju velik zalogaj. Tako velik, da nekateri celo zaidejo na kriva pota – kot ta tatinski pingvin, ki si je kamne za gnezdo »sposodil« kar pri sosedu.
Antarktika je dežela skrajnih razmer: na njej so izmerili najnižjo temperaturo na Zemlji in velja za najbolj sušno celino. Vabljiva za raziskovanje? Vsekakor, naj te prepriča posnetek!
Na tankem ledu ali kako dobro ločiš Antarktiko in Arktiko
Preden se odpraviva v svet večnega ledu in raziščeva gorovja, morava najprej razčistiti »zmešnjavo«, ki se pojavlja okrog para Antarktika-Arktika. Včasih smo zmedeni, saj niti ne znamo povedati, katera leži na jugu oz. severu, ali ločiti celino od plavajočega ledu.
Kam sodijo značilnosti na desni? K Arktiki ali Antarktiki? Pravilno poveži, odgovori se skrivajo na povezavah.
Bingo, led je prebit, vrtava naprej! Če želiva odkriti vznožje »polarnih gora«, morava zelo globoko. ;)
Huh, brez znanja te bo vsakdo zlahka speljal na led. ;)
Stopnja: Zdaj gre zares (11 od 20)
Pred izumom hladilnikov je bil led zelo cenjen in iskan. V zimskih mesecih so prebivalci z njim oskrbovali bližnje gostilne in mesnice ter tako zaslužili dodaten denar.
Kozarec vode iz ledene dobe
Gora lahko nastane tudi na zelo miren način. Nastane? No, se pokaže. Po koncu ledene dobe, na primer. Ko se stalijo ogromne količine ledu, ki so tisočletja pokrivale gore ali cela območja.
Predstavljaj si, da bi se stalil led na Antarktiki ali Grenlandiji. Sedaj je debel v povprečju okoli 3 kilometre. Iz njega štrlijo kamniti vrhovi, ki so le nekaj sto metrov višji od okoliškega ledu. Nekateri so visoki nad 3000 m, a to pomeni, da se dvigujejo nad ledeno puščavo zgolj za 300 ali 400 m. Toda če ne bi bilo ledu, bi na Antarktiki imel kaj videti! Razgibano gorato pokrajino z gorami, visokimi 3000 m ali še več. Podrobnejše podatke o ledenikih najdeš tu, ta spletna stran pa ti bo pomagala rešiti sledeče vprašanje.
Zakaj so ledeniki pomembni? Označi pravilna odgovora.
Zate mala malica! Ledeniki naj bi po nekaterih podatkih zadrževali kar 75 % vse sladke vode na Zemlji. Zdi se, da mirujejo, a v resnici močno učinkujejo na površje. Pod njimi se lahko skrivajo vulkani, reke in jezera.
Resda so mrzli, ampak iz njih vseeno ne pripravljamo sladoleda. ;) Odgovarjaš znova!
Stopnja: Zdaj gre zares (12 od 20)
Mamuti, bizoni in losi so v ledeni dobi lomastili tudi po naših tleh.
Velike ledene reke, ki spreminjajo površje
Ledenik za nastanek potrebuje sneg in mraz. Velikanske ledenike, ki so pravzaprav ledeni pokrovi, najdemo na polarnih območjih. Na gorski ledenik lahko naletiš v visokogorju. Primer takega ledenika je Triglavski ledenik. Nekoč so poleti po njem smučali, danes pa je od njega ostala ledeniška krpa, ki je na robu preživetja. V zadnjih stotih letih se je ledenik z nekdanjih 40 hektarov skrčil na skromen en hektar!
Ne le »brbotanje« v Zemljini notranjosti, tudi ledeniki so spreminjali površje. Premikali so se kot počasne reke, za nekaj decimetrov ali izjemoma nekaj metrov na dan. In pri tem so počeli »velike reči«.
Katere spodnje pojave so s polzenjem oziroma premikanjem povzročili ledeniki? Označi jih.
Ohoho, ledena doba ti gre odlično od rok! In ja, tudi v tej dobi se je na Zemlji marsikaj dogajalo! Toliko zanimivega, da so filmski ustvarjalci posneli serijo animiranih filmov Ledena doba. Zelo priporočamo, za pokušino pa izbor najbolj zabavnih prizorov.
Aa. Samo en odgovor je napačen. Te ta »nese«?
Stopnja: Zdaj gre zares (13 od 20)
Za razvoj krasa mora biti kamnina topna (pomeni, da se topi v vodi) in prepustna (skoznjo lahko teče voda).
V svetu večne teme je dom poiskala marsikatera žival. So pa te dni sila ponosni v Postojnski jami, v kateri upajo, da se bodo v jamskem akvariju prvič izlegle majhne človeške ribice.
Krasna podzemna pustolovščina
Pripravi čelado, nadeni si naglavno svetilko in nepremočljiv kombinezon. V jame greva. Jaaa, prav si slišal! Če želiš razumeti, kako so nastala določena jezera, o katerih bova govorila v nadaljevanju, se morava spustiti globoko v podzemlje in raziskati kraški svet.
Za uvod najprej kratka zagonetka. Eden od dveh spodnjih stavkov je napačno zapisan. Uganeš, kateri?
Na Krasu je razvit kras. Na krasu je razvit Kras.
Tvoje sokolje oko je najbrž opazilo razliko v zapisu besede kras. Odlično, v tem je rešitev uganke! Kras z veliko začetnico je zemljepisno ime za pokrajino na jugozahodu Slovenije, imenujemo jo tudi matični Kras. Kadar pa kras pišemo z malo začetnico, imamo v mislih območje, za katero so značilni kraški pojavi in procesi – ime je dobilo po slovenskem Krasu, pojavlja pa se lahko povsod po svetu. Napačen je torej drugi zapis.
Ločimo površinske (kraško polje, vrtača, škraplja) in podzemne kraške tvorbe (kraška jama in brezno, kapniki).
Za nastanek naštetih oblik sta potrebni dve sestavini. Kateri? Izberi pravilen odgovor.
Čista desetka! Kraško podzemlje bi najbolje opisali z besedami: preluknjan sir. Kamnina se raztaplja in prepušča vodo, pri tem se ustvarjajo zanimive tvorbe. Tudi jezera.
Ja, saj vemo, da je v jamah temno kot v rogu. Ampak to še ni izgovor za trenutni mrk. ;) ;)
Stopnja: Bližaš še velikemu finalu! (14 od 20)
Jezero je stalna ali občasna, naravna ali umetna stoječa voda v kotlini, kotanji, brez stika z morjem. Na sliki Blejsko jezero
Jezera so ledeniška, podzemna, presihajoča, vulkanska ...
V kraški jami lahko naletiš na podzemno jezero. Med slovenskimi po številu prednjači Križna jama, v kateri najdeš več deset enkratnih podzemnih jezer! Te mika podzemna plovba? Virtualno lahko po njih zaveslaš tu. Jama je dragocena tudi z arheološkega vidika, saj so v njej našli kosti jamskega medveda.
Kaj pa druga kraška jezera? Na primer tista, za katera se nam zdi, da so malo začarana – zdaj so, zdaj niso? Pravimo jim (kraška) presihajoča jezera. V času padavin imajo vodo, v suši pa presahnejo in se spremenijo nazaj v travnike in pašnike.
Jezera so lahko posledica tistih naravnih procesov, ki ustvarjajo gore, vulkanizem in ledenike. Ledeniška jezera so nastala kot rezultat ledeniške dejavnosti, vulkanska pa delovanja vulkanov.
Kakšna so spodnja slovenska jezera po nastanku? Dopolni, tako da bo pravilno.
Cerkniško in Planinsko jezero sta jezeri, Blejsko in Bohinjsko pa jezeri.
Kot po maslu, bravo! Kako pa so o jezerih razmišljali naši predniki? Poglejva!
Nekaj bo narobe. Preveri, da se nisi zatipkal. Rešitev mora biti v ustreznem sklonu in z malimi črkami, saj stoji v sredini stavka. ;)
Stopnja: Veliki finale (15 od 20)
Nekoč so verjeli, da v jezerih biva jezernik.
Kako je nastalo jezero – nekoč
V preteklosti, ko naravnih pojavov še niso znali razložiti z znanostjo, so se ljudje radi zatekli k mitologiji in bajeslovju. Med učenjaki raziskovalno podprtih razlag ni bilo mnogo, po strokovnosti in daljnosežnosti pa zagotovo najbolj izstopa opis presihajočega Cerkniškega jezera, ki ga je spisal in objavil Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske. Opis jezera je Valvazorju prinesel vabilo v ugledno Kraljevo družbo, najstarejšo britansko akademijo znanosti.
Nazaj k preprostim razlagam, ki resda niso pravilne, nam pa toliko bolj razburkajo domišljijo! Na tej povezavi preberi pripovedko o nastanku jezera na Pohorju in odgovori na spodnje vprašanje!
Kdo je jezernik? Označi pravilen odgovor.
Znajdeš se kot riba v vodi! Te nama bodo družbo delale v naslednji nalogi. Primi se za nos, potopila se bova!
Z malce logičnega sklepanja bo šlo zlahka!
Stopnja: Veliki finale (16 od 20)
Potapljanje v jamah je izjemno zahtevno. Jamarji potapljači se z jeklenko lahko zataknejo v tesnih rovih ali jih »povleče« v sifon (kraški rov, ki je lahko zalit z vodo). V kraškem Divjem jezeru, kjer je polno sifonov, se je prepovedano potapljati. Navzven je videti mirno, ob obilnem deževju pa se na njegovem površju bočijo veliki mehurji.
Svet, kot ga vidijo ribe
Potapljače v jezera ženejo rekreativni ali raziskovalni cilji. Pokličemo jih tudi tedaj, ko je treba jezera očistiti naravnih vsiljivcev ali nevarnih (človeških) odpadkov, na pomoč pa priskočijo tudi pri iskanju in reševanju ljudi.
Tako kot ljudje se tudi jezera spreminjajo in postarajo. Vsa jezera, celo najgloblja, postanejo na koncu plitva, ker jih zasujejo usedline. Jezersko dno lahko postane zakladnica fosilov – okostje mamuta, ki so ga našli na Gorenjskem, je ležalo na kraju, kjer so danes Bobovška jezera.
Včasih iz jezer nastanejo močvirja. V močvirnem svetu Ljubljanskega barja, kjer je bilo nekoč jezero, so potapljači odkrili neprecenljivo najdbo. Vpisana je tudi v Unescov seznam naravne in kulturne dediščine.
Kaj so odkrili? Označi pravilen odgovor.
Pravi raziskovalni duh! Koliščarji so živeli v kolibah, ki so jih zgradili na lesenih kolih, zabitih v jezersko dno. Bili so poljedelci in lovci, pa tudi spretni trgovci.
Jejhata, hitrost je tvoja vrlina, natančnost pa malo šepa. ;) Si pogledal povezavo?
Stopnja: Veliki finale (17 od 20)
Bajkalsko jezero je pol leta zamrznjeno, kljub temu je pomemben vir hrane za ljudi, ki živijo ob njem. Ribiči lovijo ribe skozi luknjo, izsekano v led. V jezeru živi bajkalski tjulenj, edini sladkovodni tjulenj na Zemlji.
Plavajoči domovi na jezeru Titikaka
Jezera v presežnikih
Jezera, o katerih smo govorili doslej, so nastala zaradi naravnih procesov – so naravna. Poznamo pa tudi umetna jezera, ki so nastala s človekovim posegom v naravo. Nastanejo tedaj, ko zaradi pridobivanja energije ali namakanja naredimo pregrado in zajezimo vodo.
Jezera polnijo potoki, reke, dež, sneg, taleči se led, podtalnica. Večina jezer je sladkovodnih, lahko so tudi slana ali slankasta; voda je po okusu le rahlo slana, a še vedno nepitna.
Jezera so posejana po vsem svetu, po nekaterih podatkih naj bi jih imela največ Kanada, spet drugi trdijo, da je to Finska.
Spodaj je naštetih nekaj tujih jezer. Poveži jih s presežniki na desni.
Svetovljan z veliko začetnico! Obvladaš celine! Kaj pa glasbo? ;)
Poskusi še enkrat!
Stopnja: Veliki finale (18 od 20)
V baletnih predstavah so nekoč smeli plesati le moški, ženske plesalke – balerine pa so na oder stopile šele okoli leta 1700.
Labodje jezero
Katero jezero je navdihnilo ruskega skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega, da je napisal baletno mojstrovino Labodje jezero? Nekateri menijo, da je bilo to jezero v Ukrajini, kjer je avtor preživljal počitnice in opazoval labode. Kaj pa resnično Labodje jezero v Nemčiji, domovini legende, iz katere naj bi črpal motive za delo? Resnico lahko le ugibamo. Zagotovo pa poznamo to, kar nam je zapustil – ganljivo zgodbo o ljubezni med princem Siegfridom in princesko Odette, ki jo je zlobni čarovnik Rothbartin začaral v laboda.
Zavrti si kratek posnetek iz labodje pravljice in reši spodnjo nalogo, povezano z labodi.
Kaj pomeni besedna zveza labodji spev? Označi dva odgovora.
Sedi, pet! ;) Pomen labodjega speva ima zagotovo svoje korenine v starih verovanjih, po katerih naj bi labod pel samo enkrat in to tik pred smrtjo. Balet Labodje jezero pa trenutno lahko okušamo tudi na slovenskih odrih.
Rešitvi nimata nobene zveze s pravimi labodi. ;)
Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)
Reši to angleško nalogo, če se učiš angleščino. Če se učiš nemščino, klikni gumb Nemška naloga in reši nalogo v nemščini!
Mount Vesuvius
Mountains and lakes
Mountains are nature’s truly magnificent creations. They form over millions of years in several different ways and are the result of tectonic forces and volcanoes. These same natural processes that form mountains also form lakes.
Which two of these words aren’t connected with a mountain?
Congratulations! Almost done ...
Sorry, that’s not it. Try again.
Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)
Mont Blanc
Berge und Seen
Berge sind wirklich großartige Schöpfungen der Erde. Sie entstehen über Millionen von Jahren auf verschiedene Weise und sind das Ergebnis von tektonischen Kräften und Vulkanen. Die gleichen natürlichen Prozesse bilden auch Seen.
Welche zwei Worte sind nicht mit Bergen verbunden?
Super, das hast du gut gemacht!
Leider falsch! Versuch noch einmal!
Stopnja: Zadnji korak in … (20 od 20)
Silovit izbruh Svete Helene v Severni Ameriki leta 1980 so znanstveniki natančno posneli in dokumentirali.
Drži, ne drži?
Zadnji preizkus! Pripravili smo nekaj presneto težkih trditev (hecamo te!), s katerimi preveriš svoje poznavanje gora in jezer!
Kaj od spodnjega NE drži? Obkljukaj napačne trditve.
Enciklopedija na dveh nogah! Čestitke! Če se želiš uvrstiti v žreb za odlične nagrade, vpiši še svoje podatke. Sreča je na strani pametnih. ;) Bodi lepo in veliko uspeha na tekmovanju!
Auč. Izbrati moraš nepravilne trditve, tiste, v katerih mešamo Antarktiko in Arktiko, se hecamo o observatoriju in Mount Everest razglasimo za najvišjo goro na svetu (če merimo od vznožja, je to ognjenik Mauna Kea).
