A ali B?

Brskaš po spletu in naletiš na tole:
Podarjamo deset najnovejših iPhonov! Še danes všečkaj in deli objavo in morda boš prav ti srečni dobitnik! Kaj narediš?
a. Nemudoma všečkam vse, kar se da, označim še nekaj prijateljev in veselo delim objavo, saj bi ressss tisti iPhone!
b. Nagubam obrvi in ne ubogam, saj se mi zdi objava malo sumljiva.

Če si za a., pozorno preklikaj tole učno pot, ker ... hm, ni vse zlato, kar se sveti, sploh na internetu.
Če si za b. – čestitke, prva zmaga je tvoja. V tejle učni poti pa izveš še veliko drugih koristnih informacij glede varnosti na spletu.

Naprej

Po pameti!

Internet seveda ni bavbav, ki preži nate in bi se ga bilo treba kar vsepovprek bati. So pa nekatere pasti precej resne in lahko tvoje življenje kar dobro zakomplicirajo (tvoja na pol gola fotka, ki jo vidi cela šola, ali vdor v tvoj spletni profil, na primer). Zato je dobro splet uporabljati modro.

Najpomembnejša sestavina za brezskrbno srfanje pa je zdrava pamet. Če si v dvomih, se najprej ustavi, premisli, vprašaj starejše za mnenje, prespi in šele potem objavljaj. Ker objave na spletu ostanejo za vedno in ti lahko še dolgo potem grenijo življenje.

Poglejmo, kakšne so pasti interneta, še prej pa kratek skok v zgodovino.

Naprej

Prvi koraki ...

Film pripoveduje o začetkih interneta.

Kdaj je nastal?

Preveri Nazaj na ogled filma

Prvo omrežje

Pred »prvim internetom« so lahko informacije pošiljali le ročno, revolucionarno omrežje iz leta 1966 pa je pospešilo pretok informacij in sprožilo izum, ki bo dodobra zaznamoval življenje ljudi.

Kako se je imenovalo prvo »internetno« omrežje?

Preveri

Le za kaj je dobro to čudo?

Lahko si misliš, da je internet velikanska prelomnica za človeštvo. Nikoli prej ni bilo zbiranje informacij tako hitro in učinkovito. Če smo morali nekoč za pripravo raziskovalne naloge ali referata iz knjižnice tovoriti cel kup knjig, danes večino informacij dobimo na spletu. Pogovarjamo se lahko z ljudmi z različnih koncev sveta, se politično organiziramo, izmenjujemo izkušnje, po spletu nakupujemo.

Prav razvoj interneta je zelo pripomogel k temu, da imajo v naši družbi pomembno mesto informacije: ustvarjamo jih, jih širimo in jih uporabljamo.

Kako še drugače rečemo takšni družbi?

Preveri

Spletno klepetanje

Raziskave pravijo, da imate osnovnošolci najraje družbena omrežja (imenujemo jih tudi socialna ali družabna omrežja). Čeprav naj bi na primer Facebook uporabljali po dopolnjenem 13. letu, so dejanski uporabniki precej mlajši.

Precej se motiš, če misliš, da so se tovrstna omrežja začela s Facebookom. Že od pojava telefonov naprej so tehnološki navdušenci (beri slavni telefonski hekerji iz 70. let prejšnjega stoletja (razlaga v drugem odstavku povezave), eden od njih je pozneje soustanovil Apple) iskali načine, kako tehnologijo obrniti v svojo korist, in že takrat ustanovili nekakšna »praskype« (hm, z lumparijo so dosegli, da si lahko – če si znal – po celem svetu klical brezplačno, čeprav »operaterji« tega niso ravno načrtovali) in »podcast« (zavzeli so neki telefonski odzivnik in tam objavljali svoja sporočila, ki si jih lahko poslušal, če si vnesel pravilno kodo).

Skozi leta so se razvila številna omrežja (nekateri od vaših staršev se gotovo spomnijo začetkov IRC-a iz leta 1988), ki so delovala podobno (no, takratni tehnologiji primerno) kot današnja, uporabniki so jih lahko uporabljali tudi za klepet.

Kdo je heker?

Preveri

Nov način druženja, nov koncept prijateljstva

Družbena omrežja precej vplivajo na to, kako uporabniki dojemamo prijateljstvo. Mnogi v takšnih omrežjih najdejo veliko opore in z všečki (tudi ljudi, ki jih ne poznajo) in pozitivnimi komentarji gradijo svojo samopodobo. Druženje prek spleta in SMS-anje sta tako priljubljena, da je fizičnih stikov med ljudmi velikokrat manj.

Digitalna komunikacija ima vsekakor pomembno vlogo pri ohranjanju stikov z različnimi ljudmi (tudi s prijatelji iz tujine, s katerimi bi se sicer redko slišali), po drugi strani pa smo zaradi družbenih omrežij pogosto lahko tudi osamljeni in žalostni. Zakaj? Na družbenih omrežjih smo izpostavljeni »selfijem« in drugim fotografijam poznanih ljudi, s katerimi imamo stike tudi v resničnem življenju, zato se pogosteje primerjamo z njimi v negativnem smislu. To pa vpliva na naš odnos do lastnega telesa. O tem pripoveduje članek na povezavi.

Pred časom smo v kinematografih lahko gledali film o začetkih Facebooka. Kakšen naslov ima?

Preveri

Lep, lepši, najlepši

Ljudje se torej radi primerjamo in lahko slab občutek o sebi dobimo tudi, če ima prijatelj »bolj zanimivo« življenje na zidu, nam pa je velikokrat dolgčas. Pa je spletna identiteta res odraz resničnega življenja? Informacije, ki jih objavljamo, so izbrane namenoma in ena dobra fotka je lahko rezultat dvajsetih bednih poskusov. In seveda na FB ne objaviš tiste, na kateri v razvlečeni stari majici z mamo igraš scrabble.

Tale manekenka je naredila preizkus – namesto pozerskih fotografij je na Instagramu začela objavljati vsakdanje fotke in zraven zapisala, da se tisti dan še ni oprhala in si umila zob, da si ravno depilira obrazne dlačice in obiskuje psihiatra, pokazala je celo svoje nohte pred pedikuro. Presenečena je bila, koliko ljudi ji je takoj nehalo slediti. Preizkus je naredila, ker je prepričana, da je Instagram zaradi filtrov za retuširanje zelo zavajajoč.

Kako še drugače imenujemo »spletni jaz«, skupek objav o nas samih, iz katerih lahko drugi sklepajo o našem življenju?

Preveri

Varnostne grožnje

»Online« življenje ima torej tudi svoje slabosti. Ravno zaradi širine (in hkrati bližine) interneta, ki združuje najrazličnejše ljudi z dobrimi pa tudi slabimi nameni, smo izpostavljeni nekaterim varnostnim grožnjam. Zaradi hitrega razvoja internetnih storitev se pogosto prepočasi naučimo, kako zaščititi svojo zasebnost, še vedno namreč zmotno verjamemo, da se nam na internetu ne more zgoditi nič hudega, saj srfamo z domačega kavča.

Spodaj je naštetih nekaj varnostnih groženj. Pomagaj si s povezavami in poveži, da bo prav.

Preveri

Zasebnost zavaruj z dobrim geslom!

Pogosta tarča spletnih nepridipravov so gesla. Če se do njih dokopljejo, imajo dostop do dela tvojega življenja, zato je zelo pomembno, da je geslo dobro. Tako kot ne spustiš neznanca v svoj dom, tudi v tvoj spletni svet ne more kar vsak. No, ime tvojega ljubljenčka, rojstni datum ali preprosto 12345 nikakor niso dobra izbira za geslo, saj je takšna zelo enostavno uganiti. Raziskave kažejo, da smo ljudje zelo predvidljivi tudi pri vzorcih za odklepanje zaslona. Tule izveš več o tem.

Svoje geslo seveda zadrži zase in ga redno menjaj, saj nikoli ne veš, kdo lahko izrabi tvoje zaupanje in ti povzroči škodo.

Preberi prispevek in označi, kakšno je varno geslo. Obkljukaj dva pravilna odgovora.

Preveri

Hm, verjeti ali ne?

Internet spada med interaktivne množične medije, v katerih komunikacija poteka dvosmerno. To pomeni, da vsebine hkrati prejemamo in jih ustvarjamo tako, da na splet nalagamo slike in s komentarji na forumih in družbenih omrežjih izražamo svoje mnenje.

Ni vsaka spletna stran verodostojna, tudi če na prvi vtis deluje tako. Ker jo je relativno preprosto postaviti, ni nujno, da za njo stoji pravi strokovnjak. Ti pa pri domači nalogi potrebuješ preverjene informacije, kajne? Poleg tega se je dobro izogniti sramoti, ki jo lahko povzroči slepo deljenje neresnične in nepreverjene informacije (da je na primer neka mačka pojedla aligatorja, to si vendar videl v videu, ki je krožil po mejlu, in če je v videu, potem je že res!).

Sicer se lahko zgodi, da si nasedel buči. Kaj v prenesenem smislu pomeni, da ti nekdo prodaja buče?

Preveri

Kakšen je dober spletni vir?

Pri ocenjevanju spletnih virov lahko pomagajo že domenske končnice. Končnica .org pomeni, da gre najverjetneje za kako neprofitno organizacijo, .com navadno pomeni, da gre za mednarodno poslovno ali komercialno spletno stran, .net končnico imajo pogosto podjetja, ki se ukvarjajo s spletom, .info imajo nekatere informativne strani, končnica .si pa označuje, da je spletna stran povezana s Slovenijo.

Pomembno je tudi, kako najdemo vir. So ti ga predlagali učitelji v šoli, je bila informacija objavljena na strani, ki je verodostojna? Pametno se je vprašati, kdo piše vsebine, ki jih bereš na spletu. Je podpisan strokovnjak, ki ga lahko »poguglaš« in se prepričaš, da mu lahko verjameš? Če te kliki pripeljejo do njegovih del, si na dobri poti, če pa le do profilov družbenih omrežij ali kakih forumskih zapisov, potem raje premisli še enkrat. Na splošno je dobro vsako informacijo, ki jo nameravaš deliti po spletu ali zapisati v nalogo, preveriti vsaj še v kakem drugem viru.

Čaka te pisanje raziskovalne naloge in med drugim si nameravaš pomagati s spletom. Kako imenujemo dobesedno navajanje besedila, ki ga je napisal nekdo drug?

Preveri

Spletni ugled

Tako kot skrbimo za ugled v vsakdanjem življenju, se z aktivno uporabo interneta ustvarja tudi naš spletni ugled. Spletno identiteto oblikujemo z objavami na družbenih omrežjih, zapisih na forumih, z vsem, kar »izustimo«, ko smo priklopljeni na internet, torej.

S pomočjo članka na povezavi označi, katera dejanja lahko pripomorejo k boljšemu spletnemu ugledu.

Preveri

Premišljeno komentiranje

Na prejšnji strani so napotki za dober spletni ugled. Pa poglejmo konkretne primere.

Katera dva od naštetih spletnih komentarjev pod objavljeno fotografijo lahko precej očrnita tvoj ugled?

Preveri

Spletne igre

Ena od bolj priljubljenih spletnih aktivnosti je igranje video iger (poleg računalniških poznamo še arkadne in konzolne). Na spletu najdemo ogromno spletnih strani, na katerih lahko igre igramo sami ali proti drugim igralcem.

Preberi prispevek in označi, katere tri stvari moram upoštevati pri igranju spletnih iger.

Preveri

Sovražni govor

Morda si v zadnjem času opazil več pogovorov o sovražnem govoru. Veliko spletnih medijev je zaradi sovražnega govora (in želje po ohranitvi ravni komuniciranja) omejilo komentiranje pod novicami, ki poročajo o beguncih z Bližnjega vzhoda. Mnogo sovražnih zapisov najdemo predvsem na Facebooku in drugih družbenih omrežjih.

Sovražni govor je izražanje diskriminatornih mnenj, ki spodbujajo k sovraštvu do določene skupine ljudi, npr. manjšin (etničnih, verskih, kulturnih, spolnih ...). Temelji na prepričanju, da so nekateri ljudje manjvredni, ker zaradi posamezne okoliščine pripadajo določeni skupini. Če naletiš na sovražni govor ali drugo neprimerno vsebino, ki bi jo rad prijavil, ti bo v pomoč tale povezava.

Preberi prispevek in označi, kakšne so lahko osebne okoliščine, zaradi katerih so nekateri ljudje žrtve sovražnega govora.

Preveri

Spletno in mobilno trpinčenje

Ena hujših stvari, ki te lahko doleti na internetu, je spletno trpinčenje, ki se lahko dogaja tudi na mobilnih napravah. Ravno z internetom v žepu, ki nas s pojavom pametnih naprav spremlja ves čas, lahko občutek ogroženosti še bolj narašča. Zvok sporočilca lahko zabrni ponoči, medtem ko si na wc-ju, med družinsko večerjo, na izletu in resničnost butne v obraz ne glede na to, kje v tistem trenutku preživljaš svoj čas.

Nasilneži skušajo z norčevanjem, draženjem, opravljanjem, pošiljanjem neprimernih sporočil, ustrahovanjem, grožnjami in tudi z izsiljevanjem prek interneta in mobilnega telefona očrniti žrtev pred drugimi. Razlogi so različni, včasih je povod prepir, včasih ljubosumje ali zavist. Osramočenost, prestrašenost in porušena samopodoba imajo lahko za žrtev težke posledice, saj se ustrahovanje dogaja pred očmi drugih – fotografije se hitro širijo po telefonih, na spletnih omrežjih je celotna šola, vsak lahko komentira in pritisk, ki ga občuti žrtev, lahko postane neznosen. Včasih se takšno nasilje konča celo s samomorom žrtve.

Preberi prispevek in označi, kaj od naštetega bi po tvojem mnenju lahko šteli za spletno nadlegovanje.

Preveri

Internetne skovanke

Dvignimo se zdaj iz temačnosti spleta in poglejmo bolj zabavne plati. Internetne skovanke, ki so že prave miselne uganke, to vsekakor so. Marsikatera se je z zaslonov že preselila v govorjeni jezik; dokaz za to je, da celo slavisti več ne trzajo, če rečeš, da lajkaš današnje vreme! No, preverimo poznavanje internetnega slenga!

Marsikaterega forumaša ali komentatorja je že kdaj precej razburil. Kdo ali kaj je trol?

Preveri

Veš, kaj pomeni?

Nekaj slovarčkov najdeš tule, tule in tule. Ker se jezik hitro spreminja in je odvisen od uporabnikov samih, ti za razumevanje kratic včasih ne preostane drugega kot domišljija. ;)

Poveži, da bo prav! Pa tyt! ;) (Pomen: tjac is mezu, emit ruoy ekat)

Preveri

Internet safety

Do you like surfing on the Internet? And playing games or talking to friends in a chat room? Yeah, the Internet is fast, easy to browse and it has a variety of interesting and amusing content. It seems you don't have to worry about anything. Well, that's not true. Many people use the Internet and not all them are very nice.

Which of the following words isn't a matter of Internet safety?

Preveri

Sicherheit im Internet

Surfst du gern im Internet? Oder spielst Spiele und unterhältst dich mit Freunden in Chaträumen? Ja, das Internet ist schnell, einfach zu durchstöbern und es bietet viele interessante Inhalte und viel Unterhaltung. Es scheint, als ob du auf nichts aufzupassen brauchst. Das ist aber nicht wahr. Ganz viele Menschen benutzen das Internet, und nicht alle sind sehr nett.

Welcher der folgenden Ausdrücke ist nicht mit der Sicherheit im Internet verbunden?

Preveri

Odvisni od interneta?

In za konec nekaj vprašanj. Pošiljaš SMS-e osebi, ki je v istem prostoru? Si zaščitniški do svoje naprave, ki ti omogoča dostop do spleta? Čutiš tesnobo, ko greš kam, kjer ni interneta? Pred počitnicami narediš obširno raziskavo wi-fi točk (in če jih ni, raje ostaneš doma)? Te možnost izgube polnilnika navda s pristno grozo? Ojej, spregovorimo o odvisnosti od interneta.

Ja, res je, tudi od interneta lahko postanemo odvisni. Internet je super stvar za učenje, druženje z virtualnimi prijatelji in za zabavo, če pa ga je preveč, se lahko spremeni struktura naših možganov. To lahko vpliva na naše čustvovanje, obdelavo podatkov, pozornost, sprejemanje odločitev in občutek nadzora.

Zato priporočamo redne odklope. Center, ki pomaga pri čezmerni rabi interneta, se imenuje enako kot angleška beseda za izpis, odjavo. Kako?

Preveri