Majhen vrhovni štab

Medtem ko bereš te vrstice, tvojim možganom »res dogaja«! V tem kratkem času so prejeli množico dražljajev (recimo, da žvečiš žvečilni gumi, klikaš z miško, tapkaš s prsti po zaslonu, zraven poslušaš glasbo, malo te zebe, v trebuhu ti je zakrulilo, slišiš zvoke s ceste, pa en SMS je priletel ...), osredotočajo pa se le na nekatere izmed njih – kaj pomenijo besede, ki jih pravkar bereš, kako dobro si jih boš zapomnil, si dovolj pozoren, buden? Pa saj res – v tem trenutku tudi gledaš in dihaš, kajne? In srce ti utripa!

Za vse to (in še mnogo mnogo več) skrbijo tvoji možgani!

Naprej

Človeški superračunalnik

Nekoč so ljudje verjeli, da prihajata ljubezen in pogum iz srca, strah iz želodca, jeza pa iz jeter. Danes vemo, da so za občutke in čustva krivi možgani. V »malih sivih celicah« se porodijo vse naše zamisli, želje, vanje se shranijo spomini. Možgani so kot človeški superračunalnik – nadzirajo vse funkcije telesa in vse zunanje dražljaje, ki jih dobijo s sluhom, vidom, vonjem in drugimi čutili.

Sporočila, ki pripotujejo v možgane (na milijone jih je vsako sekundo), potujejo prek živčnega sistema (živčevja), ki je razvejen po vsem telesu.

Pridruži se mi na možganski pustolovščini!

Naprej

Živčevje

Živčevje je sestavljeno iz možganov, hrbtenjače in živcev.

Hrbtenjača teče skozi hrbtenico. Ima pomembno nalogo – prenaša živčne dražljaje iz mišic in čutil v možgane ter obratno. Je glavna informacijska pot v našem telesu. Na določene sprejete dražljaje lahko odgovori sama s hitrimi, nehotenimi odzivi.

Kako jih imenujemo?

Preveri

Veliki možgani

Največji del možganov so veliki možgani. Na površini obeh hemisfer je nagubana možganska skorja (najbolj kompleksen del vrhovnega organa), kjer je večina živčnih celic. V velikih možganih je središče nadzora nad delovanjem telesa.

Veliki možgani so odgovorni za višje živčne dejavnosti. Katere? Pomagaj si s povezavo in označi tri pravilne odgovore.

Preveri

Mali možgani

Ko med telovadbo igraš nogomet, brcaš žogo, da se kar kadi. Kako sploh deluje premik noge? Veliki možgani dajo le splošno navodilo: »Premakni nogo!« Mali možgani pa ta premik izvedejo do potankosti natančno. Posameznim mišicam pošiljajo signale, predvsem pa skrbijo, da mišice različnih mišičnih skupin delujejo usklajeno, tako tudi tvoje gibanje poteka tekoče. A natančnost gibanja ni vgrajena, ampak je priučena z vajo, potrpežljivostjo in vztrajnostjo. Saj veš, ko v roke prvič primeš inštrument, si vsi okrog tebe zatiskajo ušesa, po nekaj letih vadbe pa roke z lahkoto drsijo po strunah ali tipkah in užitek te je poslušati!

Mali možgani sestavljajo desetino velikosti celotnih možganov. Z živci so povezani s hrbtenjačo in možganskim deblom. Pokukaj na povezavo in označi dva pravilna odgovora.

Mali možgani skrbijo za:

Preveri

Možgansko deblo

Možgansko deblo (ki je zares podobno nekakšnemu steblu) opravlja naloge, na katere nam ni treba posebej misliti, saj se morajo stalno samodejno ponavljati.

Kateri preprosti refleksni gibi potekajo skozi možgansko deblo?

Preveri

Kako delujejo možgani?

Človeško telo je zgrajeno iz več milijard različnih celic. Te so tako majhne, da jih večinoma lahko vidimo le pod mikroskopom. Celice živčevja se od drugih celic razlikujejo po obliki, velikosti in po številnih medsebojnih povezavah.

V človeških možganih je okrog 100 milijard živčnih celic. Vsaka je s križišči, ki se imenujejo sinapse, povezana z več tisoč drugimi. Iz živčnih celic rastejo nevriti (ali aksoni), vlaknom podobni izrastki, in dendriti, ki so videti kot majhna drevesca. Da v našem telesu deluje vse tako, kot mora, si možganske celice sporočajo ustrezne informacije. Živčna celica odda sporočilo preko nevrita, sprejme ga pa preko dendrita.

Kako še drugače imenujemo živčno celico?

Preveri

Imaš dober spomin?

Ljudje se v življenju naučimo ogromno stvari – vožnje s kolesom, tuje jezike, plesa, petja, pisanja, matematičnih enačb ... Če naši možgani ne bi imeli spominskih sposobnosti, bi se na vsako stvar odzvali, kot da jo prvič doživljajo. Pomnjenje je edinstvena lastnost možganov, spomin pa je kot knjižnica s kilometri polic, na katerih razvrščaš »knjige«, ki jih je vredno shraniti. Nujno ga potrebuješ za učenje in prepoznavanje. S spominom (in učenjem) zbiraš informacije, ki jih lahko pozneje ponovno uporabiš.

Kaj pomeni, da imaš spomin kot rešeto?

Preveri

Se učiš le v šoli?

Učimo se na različne načine, včasih hote, včasih nehote. V šoli se na primer zavestno trudiš, da bi si zapomnil podatke, in z vajo lahko v tem celo blestiš, kljub temu pa je večina učenja nezavedna, kot utripanje srca. Najpomembnejša sestavina učenja je spomin.

Tale prispevek pripoveduje o učenju. Včasih za novo snov nismo razpoloženi in nas hitro zmotijo druge stvari. Kaj pripomore k uspešnejšemu učenju? Označi šest pravilnih odgovorov.

Preveri

Učenje tako in drugače

Ljudje imamo čudovito sposobnost, da znamo povezati doživetja, občutke, predmete in dogodke. Temu rečemo, da se učimo s povezovanjem, in tako se naučimo največ stvari. Neko doživetje prikliče v spomin vrsto drugih občutkov in asociacij, ki so med seboj povezani. Nova doživetja potem povezujemo s tem, kar že poznamo.

Že od zgodnjega otroštva se učimo tudi s posnemanjem - opazujemo, kako nekdo spretno opravlja dejanje, ki bi ga radi znali tudi mi. Recimo, da bi se rad naučil igrati tenis, pa ti ni jasno, kako izvesti dober udarec, zato pozorno opazuješ boljše od sebe in poskusiš narediti enako. Tako se naučimo tudi izražanja čustev, naučimo se tujih jezikov, obnašanja med vrstniki in hišnih opravil.

Katera tujka označuje posnemanje, oponašanje?

Preveri

Možgani med spanjem

Ah, spanje, brezdelje za možgane! A-a, ni res! Včasih so verjeli, da se možgani med spanjem nekako ugasnejo, a to še zdaleč ne drži. Med spanjem se aktivnost možganov močno spremeni. Delajo naprej, a drugače, vsekakor pa so še kako aktivni. Redno spanje potrebujemo, da ostanemo zdravi. Med spanjem se telo obnavlja, možgani utrjujejo spomine in kopičijo energijo. Veliko ljudi trpi za različnimi motnjami spanja, kronično pomanjkanje spanja pa lahko vodi v resne zdravstvene težave.

Kako se imenuje motnja, za katero je značilno pomanjkanje spanja?

Preveri

Notranji ritem spanja

Ritem budnosti in spanja se s starostjo spreminja. Pred obdobjem najstništva zjutraj lažje vstanemo. Od 12., 13. leta naprej pa je zvok jutranje budilke, ki te preganja iz tople postelje, prava nočna mora. Spanec se namreč v tem obdobju premakne na poznejšo uro (zjutraj pa je vseeno treba zgodaj vstati), zato pogosto dobiš manj spanca, kot ga potrebuješ. Najstniki imate zato pogosto težave s tem, da zvečer ne morete zaspati, kar je naravna faza v puberteti. Primanjkljaj spanja telo nadoknadi (in ga tudi mora) med vikendi, ko je spanec veliko daljši.

Kako še drugače rečemo t. i. notranji uri, ki uravnava ritem spanja in budnosti ter se nahaja v naših možganih? Pomagaj si s posnetkom.

Preveri

Tok tok, je kdo doma?

Možgane pogosto povezujemo le s količino pameti, ki se pretaka v sivih možganskih vijugah, čeprav jim glede na to, koliko dela vsak trenutek dneva opravijo, s tem res delamo krivico. Kje v možganih je skrita tvoja inteligentnost? Težko reči, saj ne obstaja samo ena vrsta inteligentnosti, ampak jih je mnogo in za vsako so značilne različne vrste razmišljanja, pri katerih sodelujejo različni predeli možganov.

Psihologi poskušajo kakovost možganov že dolgo izmeriti s preizkusom, ki temelji bolj na računskih in logičnih nalogah. Tisti, ki jih bolje rešuje, ima večji inteligenčni kvocient (inteligenčni količnik, IQ). Ni pa nujno, da se zaradi tega bolje znajde v nekaterih drugih razmerah, kjer matematika ni najbolj bistvena. Kdo je bolj inteligenten – Adele, Charles Darwin ali Pablo Picasso? Umetniki, športniki in družboslovci ne potrebujejo veliko matematike, pa so zelo uspešni. Možgani namreč opravljajo številne naloge in le majhen del od njih je v zvezi z logičnim sklepanjem in računanjem.

Preberi opise nekaterih inteligentnosti in poveži, da bo prav!

Preveri

Skrbi za svoje možgane!

Možgane lahko vržemo iz normalnega delovanja z nekaterimi snovmi. Alkohol, nikotin in mamila močno spremenijo delovanje možganov, in to ne na bolje. Pitje alkohola ima na najstniške možgane popolnoma drugačen učinek kot na možgane tvojih staršev. Zakaj? Ker se v obdobju adolescence tvoji možgani še razvijajo. Alkohol upočasnjuje nastanek novih živčnih celic (nevronov), to pa vpliva na učenje (tudi pozneje v življenju). Možgani so res dragoceni, zato jih je smiselno skrbno čuvati.

Alkohol vpliva na možgane in zato tudi na naše vedenje. Poglej prispevek in obkljukaj tri pravilne trditve.

Preveri

Kako pa je z živalskimi možgani?

Različne živali imajo različno velike možgane. Delfini, sloni in kiti imajo večje možgane od ljudi, možgani slona na primer tehtajo štirikrat toliko kot človeški (do 1,5 kg), možgani kita so lahko težki celo devet kilogramov.

V ptičjih možganih so velika središča za gibanje, ki nadzirajo zapletene gibe pri letu. Za kače je pomemben vid, zato imajo njihovi možgani velika območja za vid. Mačke imajo (tako kot drugi sesalci) že veliko kompleksnejše možgane. Na povezavi izveš, kako razburljivo življenje živijo nekatere kosmatinke.

Živali imajo svojo govorico, ki jo do neke mere njihovi skrbniki zmorejo razumeti. Razumeš svojega psa ali mačko? Prav posebna šimpanzinja je bila Washoe, ki je pred skoraj petdesetimi leti prva komunicirala v znakovnem jeziku. Naučila se je več kot 350 besed, po svoje pa je zlagala tudi preproste stavke. Znakovnega jezika se je odtlej naučilo še kar nekaj vrst opic.

Pravilno dopolni. Znakovnemu jeziku pogovorno rečemo .

Preveri

Iznajdljiva hobotnica

Kako pa je z živalskimi možgani? Imajo jih vsi vretenčarji in večina nevretenčarjev. Izjeme so spužve, meduze, morske zvezde, ki nimajo možganov, ampak le razpršene živčne mreže.

Za pravega »stručkota« med nevretenčarji velja hobotnica. Glede na velikost svojega telesa ima precej velike možgane. Večina njenih nevronov (dve tretjini) je v lovkah. Hobotnica zna spreminjati barvo, obvlada različne vrste igre, zna reševati težave, v katere zaide, predvsem pa je izredno iznajdljiva – z lahkoto odpira pokrove kozarcev in uide iz akvarija. Zaradi svoje inteligentnosti je edini nevretenčar, ki ga v Veliki Britaniji ščiti zakon, ki znanstvenikom prepoveduje izvajanje poskusov na hobotnicah. Več njenih osupljivih značilnosti najdeš tukaj.

Kako imenujemo sposobnost spreminjanja oblike ali barve nenevarne živali, tako da postane podobna nevarnemu plenilcu?

Preveri

Umetna inteligenca

Delovanja možganov ni lahko posnemati z računalnikom, saj je zelo zapleteno. Kljub temu so spoznanja o delovanju možganov pripomogla k razvoju informatike, ki posnema računske naloge možganov, in kibernetike, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo.

Umetna inteligenca je področje informatike, ki je tesno povezano z drugimi vedami: s psihologijo, filozofijo, matematiko, nevrologijo, logiko, lingvistiko ... Z natančnim preučevanjem človeka skušajo znanstveniki razvijati naprave, ki se vedejo, kot da bi imele svoje možgane, znajo torej posnemati človeško razmišljanje in čustvovanje. Takšne naprave se izjemno hitro učijo in temu primerno odzivajo. Ker se razvoj umetne inteligence odvija zelo hitro, številni vodilni svetovni znanstveniki (med njimi Stephen Hawking) svarijo pred uporabo umetne inteligence v vojaške namene.

Roboti (brez umetne inteligence) so že dolgo del naših življenj. Imate doma robotski sesalnik ali robotsko kosilnico? Poglej prispevek in označi, za kaj vse uporabljamo robote.

Preveri

Optične prevare

Možgani svoje delo jemljejo zelo resno, živčne povezave švigajo, učenje je mala malica, spomin še manjša. Njihova naloga je, da skušajo vse vidne informacije smiselno povezati, pri tem pa se zanašajo na izkušnje in pričakovane prizore. Zato so včasih precej zmedeni, ko jim ponudimo – optične prevare!

Optična prevara (tudi iluzija) je slika, ki jo možgani vidijo drugače, kot je ta videti v resnici. Rubinovo vazo (slika na levi) lahko vidiš kot belo vazo na črnem ozadju ali obris dveh obrazov. Možgani se ne morejo odločiti, kaj je ozadje, zato vidijo enkrat vazo in drugič obraza. Ne morejo namreč hkrati dojemati obeh slik. Zmedemo jih lahko tudi z nenavadnimi vzorci, ki si jih razložijo kot gibanje (slika zgoraj). Do tega pride, ker oči sliko na hitro preletijo in pošljejo živčne impulze v zelo hitrem prekinjajočem se zaporedju, to pa si možgani razložijo kot gibanje.

Oči so pomemben čutilni organ, z njimi vidimo svet okoli sebe in se nanj odzivamo. Poglej povezavo in označi, kaj od naštetega ni del očesa (v pomoč ti bodo zeleni gumbi s črkami na desni strani sheme).

Preveri

The brain

The brain is the boss of our body. It controls every single thing that we do. It enables us to think, learn, and memorize … Can you imagine that it has billions of cells called neurons? They communicate with each other constantly, even in your sleep!

Take a look at the pictures showing some tasks controlled by the brain. What are they? Match the picture with the correct word.

Počisti

breathing

mouvement

heart beat

Preveri

Das Gehirn

Das Gehirn ist der Chef unseres Körpers. Es überwacht alle unsere Handlungen. Es macht es möglich, dass wir denken, lernen und uns Sachen merken … Kannst du dir vorstellen, es hat Milliarden von Zellen, die Neuronen genannt werden? Und diese kommunizieren die ganze Zeit miteinander, sogar wenn du schläfst!!

Schaue dir die Bilder an, die einige Aufgaben zeigen, die das Gehirn überwacht. Was sind sie? Verbinde das Bild mit dem richtigen Wort.

Počisti

das Atmen

die Bewegung

der Herzschlag

Preveri

Za konec!

Primožgančkali smo do konca. Tvoji nevroni bliskajo sto na uro, usmeri jih še na zadnjo nalogo. Kar nekaj frazemov (tudi ne čisto pravih, pa zato zelo zabavnih) je, ki govorijo o pameti, glavi, možganih.

Kako dobro jih poznaš? Poveži, da bo prav!

Preveri