Svet na dosegu roke

Zaradi napredka v znanosti in razvoja tehnologije je svet precej bolj dostopen, kot je bil v preteklosti. Če so morali nekoč miniti meseci, da je popotnik prišel na drugi konec sveta, si danes z letalom tam že v nekaj urah.

Prvi vlaki so potovali s hitrostjo 15 km/h, danes najhitrejši drvijo s 600 km/h. Avtomobil je postal nepogrešljiv družinski član, razvil se je javni promet, cestna omrežja so zgrajena tako, da skrajšajo čas potovanja, hitrejše in večje ladje prevažajo milijone ton tovora. Izdelki, ki so nekoč veljali za razkošje, so zaradi izboljšanih tehnik hlajenja na letalih in ladjah danes povsem dostopni.

Vkrcajmo se na letalo, vlak, ladjo in podmornico in poglejmo, kako je razvoj prometa spremenil svet!

Naprej

Počitnice? Jasno!

Zaradi uvedbe železnice danes sploh pomisliš na kaj tako »samoumevnega«, kot so počitnice v oddaljenem kraju.

Ko so si ljudje nekoč za vsak daljši premik utrudili noge, na kaj bolj oddaljenega še v sanjah niso pomislili. S prvimi vlaki in pozneje letali pa se je razvil tudi turizem in svet je postal »manjši«. Če so v eksotične in nedostopne kraje nekoč odhajali le pogumni pustolovci in premožnejši, se danes v turistično točko spreminja celo tako odročen kraj, kot je najvišji vrh sveta Mount Everest. Potovanje pa ne poteka le po kopnem in po morju, skrivnostne globine raziskujejo podvodne dvoživke – podmornice.

Pa poletimo najprej z letalom!

Naprej

Prvo potovanje nad oblake

Film pripoveduje o prvih poskusih osvajanja neba. Francoska brata Montgolfier sta v 18. stoletju izdelovala prve modele toplozračnih balonov, narejene iz papirja in platna. Topel zrak je lažji od tistega v ozračju, zato se balon dvigne. Na tla se spusti tako, da se zrak v balonu ohladi.

Kateri so bili prvi potniki, ki so poleteli s toplozračnim balonom?

Preveri Nazaj na ogled filma

Naslednji korak: polet potnikov!

Zrakoplov, sploh s potniki na krovu, je bil velika želja številnih znanstvenikov in izumiteljev. A kako jo uresničiti? Toplozračni baloni so imeli namreč veliko pomanjkljivost – že v lepem vremenu jih je bilo težko usmerjati, kaj šele ob muhastem! Vozni redi tako nikakor niso prišli v poštev.

Grof Ferdinand von Zeppelin je verjel, da se rešitev skriva v toplozračnih balonih, le tehnično jih je treba izboljšati. Nastal je cepelin – močnejši, hitrejši in dobro vodljivi zrakoplov, napolnjen s plinom (vodikom ali helijem), prava letalska uspešnica, ki je bila namenjena komercialnim poletom potnikov. Vse do leta 1937, ko se je vse končalo.

Zakaj se je končala velika doba cepelinov?

Preveri

Letalski pionirji

Sen o pravem letenju se je uresničil leta 1903, ko sta Američana Orville in Wilbur Wright izdelala prvo uspešno letalo z motornim pogonom.

S svojim izumom sta sprožila plaz posnemovalcev, ki so prva letala kmalu bistveno izboljšali. Leta 1909 sta bila z izdelovanjem letal zaposlena tudi Edvard in Josip Rusjan, slovenska letalska pionirja.

Vsi omenjeni imajo poleg ljubezni do letal skupno tudi sorodstveno razmerje. Tako kot Američana, sta bila tudi omenjena Slovenca:

Preveri

Vojno letalstvo

Med prvo svetovno vojno (1914–18) so bila letala še precej preprosta in so bila bolj zanimivost kot kaj drugega. Dokler se ni vojaškim poveljstvom posvetilo, da bi se dobro obnesla pri vojskovanju. Vojno letalstvo se je okrepilo med prvo in drugo svetovno vojno.

Klikni povezavo in označi, kateri dve vrsti letal ne spadata med tipična vojaška letala.

Preveri

Potniška letala

Prvi letalski potniki so že leta 1914 poleteli v dvosedežnih letalih v družbi pilota. Več civilnih potniških poletov so opravili po prvi svetovni vojni s predelanimi bombniki (letali, ki so nosila bombe). Največji razmah potniškega letalstva je po letu 1950 prinesel reaktivni pogon, ki je začel pri večjih letalih nadomeščati staromodnejši propeler.

Ogromno poklicev je povezanih z letalstvom, ta prispevek razkriva, kakšne so dolžnosti stevardes in stevardov.

Katere trditve o delu stevardes in stevardov držijo? Obkljukaj!

Preveri

Začetki javnega prevoza

Pa se od letal vrnimo k začetku razvoja množičnega prometa. Danes te praktično pred domom pobere avtobus in te odpelje do šole, železniške proge so razvejene po vseh državah, skoraj vsaka družina pa ima še svoj osebni avto. Prevoz torej ni problem.

Nekoč javnega prometa ni bilo, so pa zato bile noge! Slaba tolažba, so si bržkone mislili razni bistroumi, ki so imeli dovolj pešačenja in so hiteli izumljati naprave, ki so se razvile v prevozna sredstva, kakršna poznamo danes. Eden takšnih je bil George Stephenson, ki velja za očeta železnice. S številnimi železniškimi progami in tovarnami je Veliko Britanijo ustoličil na prestolu (prometno) najbolj razvitih držav.

19. stoletje, ki ga je zaznamovala industrijska revolucija, je bilo prelomno za razvoj prometa.

Katera iznajdba iz tistega časa je skrajšala čas in stroške potovanja po kopnem?

Preveri

Železniška mrzlica

Vlak je torej najprej obnorel Veliko Britanijo. Obdobje med letoma 1830 in 1850, ko so britanski poslovneži množično naročali gradnjo novih železniških prog, velja za čas »železniške mrzlice«.

Železnica ni pripomogla le k hitrejšemu prevozu večjih količin tovora in razvoju predmestij, vplivala je tudi na družbo kot celoto. V prispevku izveš, kaj se je zaradi nje spremenilo.

Obkljukaj trditve, ki v zvezi s pojavom železnice držijo.

Preveri

Premagovanje ovir

Gradnja železniškega omrežja še zdaleč ni bila preprosta stvar. Kaj storiti, če ti pot prekrižajo gore, jezera, morje? Inženirji so bili pri svojih rešitvah včasih na meji tehničnih zmogljivosti.

V Veliki Britaniji so že leta 1890 odprli most čez zaliv Forth, ki velja za pomemben mejnik v gradnji železniških mostov in je na UNESCO-vem seznamu svetovne dediščine. Skalno gorovje v Severni Ameriki je bilo prav tako velika »ovira« pri gradnji čezcelinskih prog. Transsibirska proga je morala na primer zaviti okoli Bajkalskega jezera, transavstralska proga pa je speljana čez puščavsko planoto Nullarbor (tako kot tale cesta, je tudi železnica speljana čisto naravnost in velja za najdaljši (487 km) povsem raven odsek železniške proge na svetu). In pomisli na Alpe in osemkilometrski karavanški predor!

Med Veliko Britanijo in Francijo poteka najdaljša podvodna povezava na svetu – Evrotunel.

Kako se imenuje preliv, pod katerim je speljan?

Preveri

Tehnični napredek

Parna lokomotiva, ki je razburkala prometno sceno 19. stoletja, se je sčasoma tudi sama upokojila. Nadomestila jo je dizelska lokomotiva. Danes večino evropskih vlakov, tudi mestnih tramvajev in podzemnih železnic, poganja elektrika iz električne žice, nameščene nad tiri. Ta je pocenila vožnjo z vlaki, prevozi so pogostejši, zaradi večje moči električne lokomotive pa so vlaki tudi težji in hitejši. Letalom in osebnim avtomobilom delno konkurirajo hitri vlaki (recimo francoski TGV), v hitrosti pa je absolutni zmagovalec maglev. Poglej, kako drvi!

S tiri niso povezani le vlaki, ampak tudi druga prevozna sredstva. Poveži, da bo prav.

Preveri

Čez drn in strn s transsibirsko železnico

Transsibirsko železnico sestavlja več povezanih železnic v Rusiji. Skupaj merijo 9289 kilometrov, zaradi česar je najdaljša železnica na svetu, potovanje po njej pa traja skoraj sedem dni. Proga prečka osem časovnih pasov, mogočne ruske reke (Volgo, Ob, Amur, Jenisej ... ) in je ena najpomembnejših prometnic v Rusiji, po kateri proti Evropi potujejo tudi sibirska naravna bogastva.

Pravilno dopolni.

Transsibirska železnica povezuje rusko prestolnico na zahodu in Vladivostok na skrajnem vzhodu dežele.

Preveri

Znameniti Orient ekspres

Najbolj slaven potniški vlak na dolge razdalje, ki je zaživel tudi v popkulturi, je prav gotovo Orient ekspres. V 30. letih prejšnjega stoletja je veljal za najbolj prestižen vlak, ki je imel celo spalne vagone in restavracijo.

Ni čudno torej, da so ga posvojile številne knjige, filmi, televizijske nadaljevanke in tudi računalniške igre. Z njim je na primer povezan agent 007, ki se v filmu Iz Rusije z ljubeznijo na vlaku pretepa.

Najbolj znana spletka, ki se dogaja na vlaku, pa je prav gotovo knjižna uspešnica Umor na Orient ekspresu, ki je zaživela tudi na filmskem platnu.

Kdo je avtor slavne kriminalke?

Preveri

Na morje!

Preden se s podmornicami potopimo v globine, za kratek čas zajadrajmo še po površini morja.

Že tisočletja ladje prevažajo dobrine in ljudi. Prve ladje so bile razmeroma lahke in so imele le en jambor z velikim štirikotnim jadrom, saj ni bilo potrebe po prečkanju oceanov. Razlikovale so se glede na namen – bojne ladje (npr. galeja) so imele dolge in ozke trupe in pogon na vesla, pri trgovskih ladjah pa je bil pomemben tovor, bile so torej krajše in širše, plule pa so s pomočjo jader.

Vikinška ladja iz 8. stoletja je bila precej stabilnejša, jadra so bila učinkovitejša kot pri galejah. Te ladje so se lahko spopadale z nevarnostmi Atlantskega oceana. Ladjedelniški napredek je v 15. stoletju ladje opremil z več jambori. Takšne ladje, karake, so upravljali tudi pomorščaki Krištof Kolumb, Vasco da Gama in Ferdinand Magellan.

Pravo revolucijo pa je povzročila ladja, ki ni bila več odvisna od moči in smeri vetra in je celo omogočala vožnjo po voznem redu.

Kako se je imenovala?

Preveri

Prevoz težkega tovora

Naslednja velika prelomnica v ladjedelništvu so tankerji in kontejnerske ladje, ki prevažajo izjemno težak tovor v samostojnih zabojnikih.

Največja kontejnerska ladja lahko prevaža več kot 19 tisoč zabojnikov. Si misliš, koliko dolgih vlakov ali tovornjakov bi to zapolnilo! V pristaniščih z velikimi žerjavi natovarjajo in raztovarjajo zabojnike, ki imajo točno določene mere, zanje pa so prilagodili tudi ladje, tovornjake in vlake, da promet čim hitreje in čim bolj učinkovito teče.

Tankerji so tovorne ladje, ki prevažajo tekočine, npr. surovo nafto. Ravno zaradi nevarnosti razlitja takšnih tekočin so posledice morebitnih nesreč za okolje katastrofalne. V prispevku je pregled nekaterih največjih ekoloških nesreč.

Poznaš različne tipe ladij? Pomagaj si s povezavami in poveži, da bo prav.

Preveri

Jeklene dvoživke

Hej, kam nas vleče? Pod morsko gladino! Jo vidiš, »jekleno dvoživko«?

Kot ti že ime pove, je podmornica namenjena plovbi pod vodo, lahko pa pluje tudi na gladini. Prve podmornice so menda izdelali že stari Grki, ki so se potopili in se vrnili na površje, ne da bi v rokah posadke ugasnile posode s plamenom. V prispevku poglej, kako so se razvijale.

Danes so podmornice prefinjene gospe, ki so skoraj neslišne, predvsem pa nevidne, saj jih je težko zaznati. Zato so še posebej priročne za vojaške napade. V nasprotju z vlaki in letali je torej podmornica v prvi vrsti vojaški stroj.

Poglej prispevek o žepni podmornici jugoslovanske vojne mornarice in odgovori na vprašanje.

Ali imajo podmornice sidra?

Preveri

Skrivnostni Nautilus

Sodobne vojaške podmornice so dolge kakih sto metrov, široke okoli deset metrov in plujejo s hitrostjo 46 kilometrov na uro (posamezne rekorderke celo mnogo hitreje). V njih približno sto petdeset ljudi brez izhodov na gladino neprekinjeno preživi več mesecev.

Najbolj slavna izmišljena podmornica, ki jo poznamo iz romanov Dvajset tisoč milj pod morjem in Skrivnostni otok pisatelja Julesa Verna, pa je Nautilus.

Kdo ji poveljuje?

Preveri

Raziskovalne podmornice

Številne podmornice so namenjene vojskovanju, a ne vse. Njihovo miroljubno sorodstvo so raziskovalne podmornice, s katerimi se znanstveniki razgledujejo po morskih globinah. Z njimi razsvetljujejo morsko dno, kamor je padla potopljena ladja, in po ladji brskajo z robotskimi rokami, opazujejo živali v globinah in beležijo posledice podvodnih potresov.

Režiser James Cameron (se spomniš filmov Titanik in Avatar?) je s podmornico dosegel najglobljo točko Zemlje, ki leži skoraj 11 000 metrov pod morjem.

Kako se imenuje ta točka?

Preveri

Kam z odsluženimi letali, ladjami?

Tudi velika prevozna sredstva se enkrat pokvarijo.

Kam odletijo jeklene ptice, ko odslužijo svoje? Največje »pokopališče« letal leži v puščavi ameriške zvezne države Arizone. Več kot 500 zaposlenih skrbi za vzdrževanje, obnavljanje ali recikliranje tisočih letal, tiste v najslabšem stanju pa čaka razrez.

Tudi ladje se z leti utrudijo in postanejo neprimerne za plovbo. 70 odstotkov ladij iz vsega sveta konča v Bangladešu, Indiji ali Pakistanu. Razstavljanje ladij je namreč v Aziji cenejše, posledice pa občutijo predvsem tamkajšnji prebivalci in okolje.

Prispevek pripoveduje o odsluženih ladjah v Bangladešu, ki jih razstavljajo lokalni (pogosto revni) delavci, celo otroci.

Zakaj je takšno delo zanje nevarno? Obkljukaj tri pravilne odgovore.

Preveri

Trains, airplanes, submarines

Throughout history, people moved around by walking, and by using animals or boats. Faster transport, such as trains, airplanes and submarines, appeared in the 19th and 20th century. Trains were very popular. Travelling by train was cheap and people started to use it also for trips, holidays and work. Trains and airplanes are nowadays important public transportation. Airplanes and submarines are used for research and military purposes as well.

Match the surface with the right transport!

Počisti

train

submarine

plane

Preveri

Züge, Flugzeuge, U-Boote

Im Laufe der Geschichte bewegten sich Menschen zu Fuß, mit Tieren oder mit Booten. Schnellere Fahrzeuge, zum Beispiel Züge, Flugzeuge und U-Boote, erschienen ab dem 19. und 20. Jahrhundert. Züge waren bei Leuten sehr beliebt. Zugfahren war billig und Leute fingen an, es auch für Reisen, Ferien und Arbeit zu benutzen. Heute sind Züge und Flugzeuge wichtige öffentliche Transportmittel. Flugzeuge und U-Boote werden für die Forschung und für militärische Zwecke eingesetzt.

Die Fläche mit dem richtigen Transport verbinden!

Počisti

Der Zug

Das Flugzeug

Das U-Boot

Preveri

Glasba - najboljša sopotnica!

Vlaki, letala in podmornice so spletli nove vezi med ljudmi, ki so živeli tisoče kilometrov narazen! Večja, močnejša in učinkovitejša prevozna sredstva (predvsem vlaki in letala) so pripomogli k živahnejši trgovini, zato sta se povečala blaginja ter gospodarska rast. Naraslo je število prebivalstva in ljudje so lažje premagovali velike razdalje. Spletle so se nove družabne vezi in zgodovina je začela pisati novo, modernejšo dobo.

Prisopihali smo do konca, zato si privoščimo glasbeni odklop. Letala, vlaki, ladje in podmornice nastopajo v številnih pesmih. In prav glasba je pogosto najboljša sopotnica na dolgi vožnji po tirih ali v zraku.

Poveži naslove pesmi z glasbenikom (skupino), ki jih izvajajo. V pomoč ti bodo povezave! Pa srečno pot! ;)

Preveri