Slikovno gradivo v učni poti (kjer ni posebej navedeno): arhiv MKZ, Shutterstock, Wikipedija.
Pod drevesnimi krošnjami
Hejla! Poletje, sonce in neskončna svoboda nam mahajo v slovo. Kar naenkrat vsi hitijo, mame in očetje zjutraj živčno divjajo v službo, ti in tvoji sošolci se kot megla, ki se zjutraj prikrade v nižine, počasi zgrinjate v šolske klopi. Najraje bi ostal kar v postelji. Kam bi odšel, da bi ušel jutranjemu hitenju v meglo? V gozd, v tišino in mir, v jesensko svobodo!
Gozdne skušnjave
Če ti poleti v vetru nad glavo ni šelestela košata krošnja in obračala listov v knjigi, poskusi obiskati jesenski gozd. Pričakalo te bo nešteto barv, okusnih plodov in mamljivih vonjav. Pa gozdnih demonov bojda. Če ti ne uspe, si privošči zvrhano košaro gozda doma. Odpri kuhinjsko omaro, odščipni košček čokolade, pojej vanilijev sladoled, nasuj si cimet v čaj. Ja, vse to najdemo v gozdu.
Nekaj ti ga odstiramo v Veseli šoli, pa ne zato, da »prešpricaš« koristne urice v naravi in sediš doma, temveč zato, da ti predstavimo neprecenljivo vrednost gozdov in razloge, da takoj po rešeni učni poti stečeš vanj.
Pripravljen na zeleni odklop? Gremo!
Paaazi, začetek! Stopnja: Ogrevanje (1 od 20)
Šaljiv film razkrije, da brez rastlin ljudje ne bi mogli obstajati. Zakaj? Klikni za ogled in reši nalogo.
Stopnja: Ogrevanje (2 od 20)
Gozd nam daje zdravilne rastline. Iz evkaliptovih listov proizvajajo sirup proti kašlju, čaj iz lipovih cvetov lajša nespečnost. Vrba vsebuje zdravilne snovi za izdelavo aspirina.
Iz celuloze izdelujejo tkanine, plenice, kemične svinčnike …
Lonček rastlin, prosim!
So rastline živa bitja? Seveda! So živa bitja, tako kot ti in sosedov mačji falot. Pojavljajo se v najrazličnejših oblikah in velikostih, od majcenih vodnih rastlin do neverjetnih gozdnih velikanov. Od živali in ljudi jih loči pomembna razlika: ob pomoči sončne svetlobe in ogljikovega dioksida lahko hrano pridelajo same, medtem ko druga živa bitja tega ne zmoremo. Ljudje smo zato docela odvisni od rastlin, ki nam zagotavljajo življenjsko nujne dobrine.
V filmu si izvedel, katere. Poišči jih med spodnjimi možnostmi in jih označi.
Odlično! Kako pa ti rastlinam vračaš njihovo »prijaznost«?
Hja, brez tabličnega računalnika ti živeti ni? Brez preostalih naštetih stvari lahko preživiš? :)
Stopnja: Ogrevanje (3 od 20)
Poznaš albino drevesa? To so drevesa brez klorofila in zato obsojena na smrt, saj ne morejo izkoriščati sončne svetlobe in s tem pridelovati hrane. Ker so bela, jih imenujemo albino drevesa.
Zelena bitja, ki si hrano izdelajo sama
Rastline rastejo skoraj povsod – le tam, kjer ni sonca, ogljikovega dioksida in vode, jih nikoli ne boš našel. To troje potrebujejo za rast in razmnoževanje. Iz njih izdelajo hrano. Proces nastajanja hrane poteka v listih, ki vsebujejo zeleno barvilo, imenovano klorofil. Od tod se hranilna snov v obliki lepljivega soka pretaka po vsej rastlini. Poskusi grizljati travno bilko (bolj priporočamo kislico!), boš videl, kako okusen je lahko rastlinski sok!
Rastline ne proizvajajo le hrane, temveč tudi kisik, plin, ki ga ljudje in živali potrebujemo za življenje.
Proces nastajanja hrane v listih imenujemo s strokovnim izrazom, ki si ga slišal v filmu in ga najdeš med spodnjimi odgovori. Obkljukaj ga.
Čestitke, brihta! Vsaka rastlina je pravzaprav skladišče ogljikovega dioksida in če jo uničimo, v zrak sprostimo uskladiščeno zalogo tega plina, ki je v velikih količinah za ljudi strupen.
Napačen klik? ;) Le ena beseda je povezana z rastlinjem, druge dobrine pa s pridom uporabljamo ljudje.
Stopnja: Še vedno ogrevanje (4 od 20)
Ameriški domorodci so Evropejce naučili pridobivati javorjev sirup iz lubja sladkornega javorja.
Cimet pridobivajo iz skorje drevesa, ki raste v Indiji in Šrilanki. Odrezana skorja mladih dreves se med sušenjem zvije.
Olesenela rastlina – drevo!
Rastline se od drugih živih bitij razlikujejo po tem, da same izdelajo hrano, ki jo potrebujejo za rast in razvoj. Drevesa pa se od drugih rastlin ločijo po tem, da imajo olesenelo steblo (deblo), korenine in veje. Pod površino tal se na široko razraščajo korenine, s katerimi drevo iz zemlje črpa vodo z mineralnimi snovmi in jo pošilja v deblo ter po vejah v listje. Na vrhu se deblo razveji v krošnjo iz mnogih vej, na katerih se razvijajo listi, cvetovi in plodovi.
Vsak del drevesa ima svojo nalogo. Kateri del opravlja kaj? Pravilno poveži.
Obvladaš! Čeprav je drevo videti močno in neranljivo, lahko umre že zaradi poškodb na lubju! Veverice zelo rade glodajo lubje, še posebej na mladih drevesih. Če drevo obgrizejo okrog in okrog, uničujejo žile v deblu, po katerih potuje hrana.
Tako zeloooo težko pa spet ni! Lahko si pomagaš z obiskom te spletne strani.
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (5 od 20)
Z gozdom so povezani zanimivi poklici: gozdar, zeliščar, tesar, naravovarstveni tehnik …
Je druščina dreves že gozd?
Drevo v naravi raste kot osamelec ali v družbi drugih dreves. Je skupina dreves že gozd? Ni nujno! Gozd je vse, kar živi v prostoru, ki ga določajo strnjeno rastoča drevesa. Sestavljajo ga živi dejavniki (drevesa, grmi, zelnate rastline, praprotnice, mahovi, ptice, glodavci, žuželke, polži, glive itd.) in neživi dejavniki (tla, voda v tleh, kamnine in zrak itd.). V gozdu so vsi dejavniki povezani med seboj in odvisni drug od drugega. To povezanost imenujemo ekosistem. Večja ko je pestrost živih bitij v gozdu, bolj je združba uravnovešena in gozd zdrav.
Kaj ti pomeni gozd? Odklop od učenja? Košara jurčkov? Popoldanski tek? Dračje za taborniški ogenj? Na povezavi si preberi kratek odlomek na temo uporabnosti gozdov. V njem boš našel različna poimenovanja gozdov. Katera? Obkljukaj jih.
Superca! Iz pravega testa, da zrasteš v gozdarja! Ali slovenista! ;)
Zaradi dreves ne vidiš gozda? ;) Le en izraz ni pravi. Hecno, pa beseda drevo se skriva v njem!
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (6 od 20)
Največje znano drevo na svetu je 115 metrov visoka sekvoja. Orjaško drevo si lahko ogledaš na video posnetku.
Vsak gozd je svoj svet
Poglej skozi okno ali pomisli na drevo. Ima iglice ali liste? Je krošnja ozka ali pahljačasta? Kje raste? Taka in podobna vprašanja so strokovnjake pripeljala do tega, da so drevesa ločili v tri velike skupine. Jih poznaš?
Poskusi povezati skupine dreves z njihovimi značilnostmi.
Čista petka! Si vedel, da ima vsako drevo drugačno skorjo? Kot imamo ljudje svoj prstni odtis! Vzorec lahko otipaš s prsti ali na lubje pritrdiš papir in ga pobarvaš z voščenko!
Rešuješ s svetlobno hitrostjo? :) Počasen vdih in gremo znova!
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (7 od 20)
Voda raznaša seme kokosa v velikem trdem orehu. Morje ga odplavi z obale in ga zanese na druge otoke.
Veverice si ozimnico delajo iz različnih orehov, a jih pogosto pozabijo v svojih skladiščih. Iz njih lahko zrastejo nova drevesa!
Potujoča semena
Drevo svoje življenje začne v majhnem semenu. V njem so vse informacije za razvoj novega drevesa, a preden vzkali in začne rasti, potrebuje še ugodne razmere. Kako se drevesa razmnožijo in širijo po okolici, če so s koreninami pričvrščena v tla in ne morejo »potovati«? Odgovor preberi na povezavi in reši spodnjo nalogo.
Raznašalci semen in plodov so lahko:
Odlično! Nekatera semena (na primer lipova ali javorjeva) imajo obliko helikopterskih krilc, da se dolgo vrtinčijo v zraku in tako potujejo po širnem svetu. Spet druga so okusna in živahnih barv, da privabljajo živali. Sočno meso pojedo, seme, ki v močni lupini ostane nepoškodovano, pa izločijo z iztrebki.
Jejhata, saj nisi izbral ognja, smrtnega sovražnika gozdov?
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (8 od 20)
Sladki in sijočih barv … da te premamijo! Nič čudnega, da sadeže pogosto povezujemo s skušnjavo. Adam in Eva naj bi jedla prepovedano jabolko, zato sta bila izgnana iz raja, Sneguljčico je zapeljalo začarano jabolko. Za rekla ali stalne besedne zveze ugrizniti v kislo jabolko, jabolko ne pade daleč od drevesa in jabolko spora si že slišal?
Na drevo po čokolado!
Na različnih drevesih nastajajo različna semena. Seme, ki je obdano z lupino, imenujemo plod. Nekatera drevesa semena ovijejo v mesnat ovoj – sadež, druga jih shranijo v trd ovoj, na primer oreh ali strok. Na nekaterih drevesih semena visijo v trdih storžih ali rahlih mačicah, spet druga razvijejo semena s krilci.
Mnogo drevesnih plodov uporabljamo v prehrani, nepogrešljivi so tudi v medicini. Azteki so iz semen kakavovca pridobili snov, ki ji danes pravimo čokolada. Če odpreš kuhinjsko omaro, boš tam zagotovo našel košček gozda, denimo kavo, muškatni oreh, klinčke, poper … Borove storže so nekoč uporabljali za napovedovanje vremena. V sredini imajo celice, ki so občutljive za vlago; v suhem vremenu te celice luske odpirajo, v vlažnem pa zapirajo. Semena tako ostanejo suha.
Naloga iz poznavanja gozdnih plodov! Kateremu drevesu pripada plod na sliki? Pravilno poveži.
Pravilno! Zagotovo najtežje plodove pa nosijo palme, njihova semena lahko tehtajo tudi do 20 kilogramov!
Brž na »teren«, v gozd, da si v živo ogledaš plodove! Ali pa poglej spletne povezave!
Stopnja: Zdaj gre zares (9 od 20)
Drevo se širi, nove celice, ki pri tem nastajajo, pa oblikujejo obroč – po enega za vsako leto. Če »obroče« preštejemo, dobimo starost drevesa.
Drevo raste in se razvija
Drevo raste v dve smeri, v višino in debelino. V višino drvo raste z vršički vejic. V debelino raste s kambijsko plastjo. V tej plasti so celice, ki se nenehoma delijo in rastejo. Med rastjo navzven nastaja lubje, ki odpada in se ves čas obnavlja, v notranjosti pa nastaja osrednji del debla. V njem so tanke cevi, po katerem potuje voda z minerali od korenin do listov.
Pod katerim bolj vsakdanjim izrazom poznamo osrednji del debla? Vpiši ga v okence in pazi na zapis.
To je .
Trikrat hura! Kar tako naprej, z znanjem rasteš v vse smeri!
Uf, trikrat potrkamo po lesu, da prikličemo odgovor! ;) Si uporabil male črke?
Stopnja: Zdaj gre zares (10 od 20)
Če reka ni bila dovolj pretočna, so jo zajezili s kamnito pregrado. Zelo znane so Idrijske klavže.
V gozd po omaro, papir, ladjo, kurjavo, violino …
Les človeka spremlja že tisoče let. Sodi med najstarejše gradbene materiale, z njim se ogrevamo (je vir energije), nepogrešljiv je pri gradnji mostov, ladij in izdelavi pohištva. Iz lesa pridobivamo papir, papirnate robce, brisače, ovojni papir za darila, škatle … Rezljamo lesene okraske, ustvarjamo umetnije, izdelujemo glasbila in druge vsakdanje pripomočke.
Danes les spravijo iz gozda z gozdarskimi žičnicami, traktorji in tovornjaki. Kako pa so to počeli nekoč? Obkljukaj tradicionalne načine spravila in prevoza lesa.
Obvladaš! Splavarstvo je bilo nevarno delo, ki je zahtevalo spretnost in ravnotežje. Hlodi so se lahko zataknili ob bregove in povzročili škodo. Tudi po slovenskih rekah so nekoč pluli splavi, natovorjeni z lesom. Film na povezavi obuja zanimivo življenje slovenskih splavarjev.
Narobe, rešuješ znova!
Stopnja: Zdaj gre zares (11 od 20)
Josef Ressel
Slovenija je ena izmed najbolj gozdnatih držav v Evropi, saj kar 56 odstotkov ozemlja poraščajo gozdovi. Le Finska in Švedska sta bogatejši. V naših gozdovih boš najpogosteje naletel na smreko in bukev.
Razkošje iz gozdov
Človek mora z gozdom preudarno ravnati, tako da ga krči počasi in postopoma. Poskrbeti mora za zdravo rast dreves in saditi nova. Že v 18. stoletju so skrbniki idrijskih rudniških gozdov gospodarno skrbeli, da ne bi zmanjkalo lesa za taljenje živosrebrove rude. Na Notranjskem in Kočevskem so se v 19. stoletju gozdni delavci uprli goloseku po vzoru nemških gozdarjev. Odločili so se, da bodo sekali le na majhnih površinah ter tako ohranjali razmere v gozdu kar se da nespremenjene. Trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi, ki upošteva zakonitosti gozda, gre zahvala, da danes več kot polovico naše dežele porašča nepregledna množica dreves.
Zares veliko za slovenske gozdove je storil češki poklicni gozdar iz 18. stoletja. Pisal je številne razprave na temo gozdov, ozaveščal preproste ljudi o koristnosti pogozdovanja, mislil na varčevanje z lesom ter skrbel za ohranitev in obnovo gozdov.
Obkljukaj gozdnega strokovnjaka, ki velja tudi za izumitelja ladijskega vijaka!
Bravo! V preteklosti smo bili gozdom naklonjeni. Kaj meniš, znamo tudi danes varovati gozdove? Poglejmo!
Oh, ti šment. Samo ena oseba je dejansko živela.
Stopnja: Zdaj gre zares (12 od 20)
Vsak delček gozda, ki izgine, lahko pomeni izumrtje rastlinske ali živalske vrste. Na sliki bober, ki sodi med ogrožene živali.
Tudi vremenske ujme uničujejo gozdove. Se še spomniš žleda, ki je nedavno ohromil Slovenijo in oklestil več kot polovico slovenskih gozdov? Vir: www.times.si
Zeleni zaščitniki
Pred približno 200 leti so začeli gozdovi pospešeno izginjati. Zaradi industrijske revolucije se je povečalo število prebivalcev, s tem pa tudi potrebe po hrani in energiji. Gozdne površine so tedaj spremenili v obdelovalne, les pa namenili za ogrevanje in poganjanje industrijskih strojev.
Kaj danes najbolj ogroža gozdove? Glavni razlogi za izginjanje gozdov so: izsekavanje in požiganje za pridobivanje kmetijskih zemljišč, netrajnostno gospodarjenje z gozdom, vnos tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst, gradnja cest in mest, izkoriščanje fosilnih goriv, gozdni požari, onesnaženje in podnebne spremembe.
Posnetek na povezavi razkriva, da z obličja Zemlje vsako leto izgine za dve debeli Sloveniji gozdov. Katere posledice množičnega izkoriščanja gozdov izpostavlja prispevek? Označi jih.
Bingo! Ne da bi se zavedali, gozdovi skrbijo, da uidemo naravnim katastrofam. Če na svojstven način bdijo nad nami, lahko sami storimo isto, mar ne?
Narobe. Si zavrtel filmček do konca?
Stopnja: Zdaj gre zares (13 od 20)
Platane zelo dobro uspevajo v onesnaženem mestnem okolju. Skorja večine dreves od umazanije počrni, pri platani pa lubje odpada in pokaže se svetla, mlada skorja.
Posledice kislih padavin
Sovražnik iz oblakov
Doma lahko vsak trenutek pritisneš na stikalo in prižgeš luč. Veš, da ta energija lahko izvira iz odmrlih dreves? Veliko električne energije namreč pridobimo iz premoga. Ta je nastal iz ostankov orjaških dreves in praproti, ki so preraščali zemeljsko površje pred milijoni let. Pri gorenju premoga nastaja ogljikov dioksid, ki se dviga v ozračje, pomeša z vodo in pade na zemljo v obliki dežja. Ta dež ima uničujoč vpliv na življenje na zemlji. Onesnažuje reke in jezera, razgrajuje kamne in uničuje stavbe ter zastruplja zemljo.
Kako imenujemo padavino, ki drevju razbarva liste, da ne zmorejo več opravljati fotosinteze?
Pametna glavca! Kisel dež ne mori le rastlin, temveč tudi živali, ki živijo pod drevesnimi krošnjami. In kaj vse lahko vidiš, če se napotiš v gozd?
Narobe! Poišči zeloooo kisel odgovor. ;)
Stopnja: Bližaš še velikemu finalu! (14 od 20)
Prebivalci gozda
Drevesa so polna življenja. So dom tisočim različnim bitjem – rastlinam in živalim. Nekateri sesalci, ptice in žuželke, ki v drevesu najdejo bivališče in hrano, mu poplačajo s tem, da v zemljo nanesejo odpadlo listje, ga razgradijo in obogatijo prst, da lahko drevo bujno raste. Vsa živa bitja na drevesu in pod njim so medsebojno povezana in odvisna od celotnega okolja, v katerem živijo, tudi od dežja, sonca, toplote in mraza. Povezanost živih bitij z neživim okoljem imenujemo ekosistem.
Kdo živi kje? Poveži živali s sloji gozda, v katerih živijo. Pomagaš si lahko z opisom na povezavi.
Krasno! Neverjetno, koliko življenja utripa v eni sami krošnji! Če ga želiš užiti, lomastenje in glasno govorjenje toplo odsvetujemo. No, razen če se izogibaš medvedu. ;)
Tristo kosmatih! Menda nisi jelena dal v krošnjo? Ali sovo na tla? ;)
Stopnja: Veliki finale (15 od 20)
Volčji otroci so otroci, ki so jih zapustile mame in so zanje skrbeli volkovi. Knjigo o džungli najbrž poznaš. Mogoče te navduši tudi njena resnična španska različica? Priporočamo film Med volkovi, gre za zgodbo o dečku, ki je 12 let živel z volkovi.
Ris je upodobljen na grbu občine Žužemberk.
Gozdne zveri in človek. Kdo ogroža koga?
Na sprehodu po gozdu lahko srečaš velike zveri. V slovenskih gozdovih živijo medvedi, volkovi, risi, lisice, šakali … Brez preplaha, srečanja z njimi so redka, saj nas prej zavohajo ali slišijo in se pravočasno umaknejo. Po naravi so plašna bitja. Napadli bodo le, če se bodo počutili skrajno ogrožene ali bodo branili svoje mladiče. Veliko masla na glavi ima pravzaprav človek, ki je s tisočletnim sistematičnim pregonom izkazoval svojo okrutnost in surovost. Oblasti v nekdanji Avstro-Ogrski so spodbujale ubijanje gozdnih zveri in plenilce celo bogato nagrajevale! Posledica tega lova je bila dokončna iztrebitev risa v slovenskih gozdovih na začetku 20. stoletja, blizu iztrebitve pa sta bila tudi rjavi medved in volk. Rise so znova naselili šele pred 30 leti, volkove in medvede pa s posebnimi ohranitvenimi projekti namnožili. Na povezavi si lahko ogledaš volčjo zgodbo s srečnim koncem.
Ker so ogroženi, so rjavi medved, volk, ris in šakal zavarovani tako, da so uvrščeni na poseben seznam. Kako imenujemo seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst? Izberi pravilen odgovor.
Juhejhata! V tebi bije veliko naravovarstvene srce! Pripravljen na potovanje v samo osrčje gozda? Tam, kjer ždi večni mrak in kjer se kuhajo zarote gozdnih razbojnikov?
Hmmm, nekaj je narobe. Poskusi srečo s to povezavo, na kateri je zbran celoten rdeči seznam.
Stopnja: Veliki finale (16 od 20)
Pisatelj Josip Jurčič je o rokovnjačih napisal roman Rokovnjači, ki ga je dokončal Janko Kersnik.
Okusne lisičke poznaš?
V kraljestvu razbojnikov in tolovajev
Skozi slovenske gozdove, ki jim nekoč ni bilo videti konca in kraja, so v preteklosti potekale redke poti. Marsikje je bil gozd neprehoden in idealno zatočišče za nepridiprave. V 18. stoletju se je vanj zatekla rokovnjaška skupnost. Sestavljali so jo večinoma moški, nekaj je bilo tudi žensk, otrok in starejših. Rokovnjači niso delali in niso imeli svojih dohodkov, zato so se morali znajti po svoje. Hrano so si izprosili pri vaščanih, včasih tudi ukradli. Na slab glas so prišli, ko so v njihove vrste začeli zahajati potepuhi, morilci in bivši zaporniki.
Kdo so bili rokovnjači, ki so veljali za posebno obliko razbojnikov in se celo sporazumevali v posebnem jeziku, rokovnjaščini? Odgovor najdeš na povezavi.
Pravilno! Te iznajdljivost slovenskih rokovnjačev spominja na znanega izobčenca? Si že slišal za Robina Hooda, srednjeveškega junaka, ki je živel v Sherwoodskem gozdu, kradel bogatim in dajal revnim?
Nabiralci, grofi in hipiji nimajo nobene zveze z rokovnjači. Nov poskus?
Stopnja: Veliki finale (17 od 20)
Prizor iz raja, z Adamom, Evo in drevesom spoznanja.
Artemida je grška boginja lova in gozda. Ponoči je hodila po gozdovih in zasledovala živali. Njena rimska različica je Diana.
Gozdna mitologija
Kadar gozd ovijejo meglice, razumemo naše prednike, zakaj so verjeli, da se v gozdu shajajo duhovi in tam živijo pravljična bitja. Po vsem svetu, od temnih gozdov Skandinavije do nasadov gumovcev v Indiji, so se drevesa pojavljala v starodavnih mitih, folklori in obredih. Posamezna drevesa so častili kot bogove. Druidi, keltski svečeniki in zdravitelji, so častili hrast. Tudi za Grke, Rimljane in Slovane je bil hrast sveto drevo. V vsakem večjem zaselku je kraljeval hrast, za katerega so skrbeli starešine in posredovali njegovo voljo ljudstvu. Kasneje so ga radi sadili ob cerkvah, saj je varoval zvonik pred udari strele. V grški mitologiji je drevo utelešenje nekaterih bogov: Zevs naj bi spregovoril skozi šelestenje hrastovih vej, Apolonovo drevo je lovor, oljka pa pritiče Ateni.
Iz legend in verovanj poznamo dve, še posebej znani drevesi. Poveži razlago z imenom drevesa.
Zmagaaaa! Naprej pa previdno – gozdni demoni te želijo spoznati, a so zelo plašni. Tišina in gozdni mrak jim še posebej dišita … ;)
Odkvačkaš se lahko hitro, tako da zamenjaš okvirja. Bo šlo?
Stopnja: Veliki finale (18 od 20)
Prepovedani gozd v Harryju Potterju je skrivenčen in temačen, poln pasti in skrivnostnih bitij.
Staro izročilo pravi, da naj bi vile prebivale v macesnovih gozdovih. Kako je macesen ujezil vile, da so mu nadele enoletne iglice? Odgovor izveš v zgodbi na povezavi.
Slovanski gozdni demoni in duhovi
V pravljicah je gozd domovanje vil, palčkov, škratov, čarovnic in drugih bajeslovnih bitij. V gozdu se dogaja večina Grimmovih pravljic – spomni se Janka in Metke ali Sneguljčice. V številnih pravljicah se junak, kraljevič, pastorka ali desetnica znajde v gozdu, kjer se začnejo pustolovščine. Gozd je temen in skrivnosten, hkrati vabljiv, a tudi srhljiv. Je prostor preizkušnje, v njem lahko srečaš prijatelja ali sovražnika.
Če se potepaš po gozdovih slovanskih pravljic in bajk, srečaš spodnja bitja. Poveži jih s pravimi opisi. Pomagaj si s spletno stranjo.
Klanjamo se! Sledi preizkus v tujem jeziku, nato pa še zadnja gozdna uganka … in uvrstitev v žrebanje za hude nagrade!
Jago babo si precej vznemiril, ker si jo pomešal z vilo, leši pa godrnja, da ni prav nič podoben kozlu. Rešuješ znova!
Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)
Reši to angleško nalogo, če se učiš angleščino. Če se učiš nemščino, klikni gumb Nemška naloga in reši nalogo v nemščini!
Forest life
A forest is a large area of land covered with trees and other plants. It is a home of wild animals, like bears, lynxes and owls. The trees produce oxygen, so they are necessary for our survival. Some trees have leaves while the others have needles.
Which of these is not a part of a tree?
Congratulations! Almost done ...
Sorry, that’s not it. Try again.
Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)
Das Leben im Wald
Ein Wald ist eine große Fläche mit Bäumen und anderen Pflanzen. Hier leben Wildtiere, wie Bären, Luchse und Eulen. Die Bäume produzieren Sauerstoff, deshalb sind sie für unser Überleben notwendig. Einige Bäume haben Blätter, andere haben Nadeln.
Was ist nicht ein Teil eines Baumes?
Super, das hast du gut gemacht!
Leider falsch! Versuch noch einmal!
Stopnja: Zadnji korak in … (20 od 20)
Tudi medvedi so sladkosnedi, zato preudarno nabiraj gozdne sadeže.
Izdelke, ki prihajajo iz gozda, uporabljam varčno.
Vklopi zeleno!
Kako lahko ohranimo naše gozdove raznovrstne in zdrave? S ščepcem zdrave pameti in velikim odmerkom odgovornosti! Že preprosta dejanja, kot je nakup božičnega drevesca, vzgojenega na način, prijazen do gozda in narave, ali udeležba v prostovoljnih akcijah sajenja dreves, gradijo našo prihodnost.
Svoj lonček lahko pristaviš tudi s primernim vedenjem v gozdu. Tako kot zasiješ v vsej vljudnosti, ko te teta povabi na jabolčno pito, se lahko enako odrežeš v gozdu. Kot gost in prijatelj.
Kako se obnašam v gozdu? Obkljukaj pravilne odgovore.
Sila ponosni smo nate! Obvladaš! Sedaj pa kar za nosom, do najbližjega gozda ali splezat na drevo! S starši se lahko odpraviš v gozd ponoči. Mogoče srečaš ježa, polha, kuno, sovo, lisico ali jazbeca? S seboj vzemite hrano, s katero boste privabili živali – oreške, sadeže ... Hrano postavite nekaj metrov stran od opazovališča. Ko zaslišite žival ali opazite njen obris, posvetite s svetilko, prelepljeno z rdečo folijo. Hja, če to ne bo imenitna pustolovščina!
Če bi rad sodeloval v nagradni igri, pa izpolni okenca s svojimi podatki, mogoče bo na delu kakšen prijazen gozdni demon in ti bo pričaral sijajno nagrado!
Narobe! Ugibaš? ;)
