Borilne veščine krepijo telo in duha

Mnogo ljudi ob borilnih veščinah pomisli na jezne borce, ki udrihajo drug po drugem, se ruvajo ali mečejo po tleh. Nekatere tradicionalne veščine celo vključujejo orožje, kot so meč, palica in lok, s katerimi so nekoč lažje in zanesljiveje onesposobili nasprotnika.

A take predstave so daleč od resnice. Borilne veščine so mnogo mnogo več – krepijo telo in duha. Resda so se razvile v okoliščinah, v katerih so ljudje morali uporabiti silo, če so želeli preživeti, a tudi tedaj veščine niso temeljile le na fizičnem treningu, temveč tudi na treningu uma.

Naprej

Umetnost borilnih veščin

»Kdor ne pozna ne sebe ne sovražnika, mu bo spodletelo v vsaki bitki.« To je misel kitajskega generala in filozofa Sunzuja, ki v vojaškem učbeniku Umetnost vojne podaja modrosti o vojni in miru, o življenju in smrti. Borilne veščine, vsaka zase, so razvile svoj vrednostni sistem in svoja etična merila – tako nekatere učijo spoštovanje nasprotnika, ponižnost in milost, spet druge zajemajo meditacijo, tretje posežejo celo v nadnaravno.

Borilne vrline in vrednote so imele velik vpliv tudi na celotno družbo. Zametke etike samurajev, neustrašnih japonskih bojevnikov, najdemo tako v japonski družbi kot tudi v drugih borilnih veščinah: spoštljivost in poslušnost učencev do mojstra (nadrejenega), disciplina, predanost in pogum. Aha, in kdo pravzaprav so bili ti skrivnostni bojevniki?

Ta učna pot ti bo razkrila prenekatero zanimivost iz sveta borilnih veščin, morda pa te celo premami, da se v kateri preizkusiš tudi sam. Kaj še čakamo, gremo na pot!

Naprej

Življenje samurajev se vrti okoli časti

Beseda samuraj izvira iz japonske besede samurau, ki pomeni služiti, slediti. Samuraji so bili natanko to – strah vzbujajoči bojevniki, ki so brezpogojno sledili gospodarju. Sprva, v 11. stoletju, so bili člani cesarske telesne straže, v 12. stoletju pa so sestavljali razred (kasto) vojaških plemičev, ki je bil podrejen vrhovnemu vojaškemu poveljniku. Bojevniki, ki so v boju zvesto služili svojemu gospodarju, so po uspešno končani bitki prejeli nagrado v obliki ozemlja. Eden od dokazov samurajevega uspeha je bilo poleg zvestobe število odsekanih glav sovražnikov.

Samuraje je vodil skupek junaških zakonov, po japonsko imenovan bušido. Bušido ni bil nikoli zapisan, temveč se je prenašal z ustnim izročilom.

V filmu je naštetih nekaj vrlin, ki so usmerjale življenje japonskih bojevnikov in predstavljale njihov ideal. Katere so te vrline? Med spodnjimi možnimi izbirami obkljukaj štiri prave.

Preveri Nazaj na ogled filma

Spretni z mečem in lokom

Samuraji so morali svojemu gospodarju služiti do smrti. Urili so se vse življenje, znanje pa prenašali le znotraj ozkega družinskega kroga – mojstrstvo se je prenašalo z očeta na sina. Vojaška oprema samurajev je bila sestavljena iz čelade, oklepa in zaščite za noge. Za pasom so nosili meč.

Katere vrste orožja je uporabljal samuraj? Spomni se filmskega posnetka in označi tri pravilne odgovore.

Preveri

Mačja eleganca veščine nindžicu

Samuraj je obdržal status poklicnega vojaka, dokler je služil svojemu nadrejenemu. Če je ta umrl ali so ga strmoglavili, je samuraj postal najemniški vojak. To je pomenilo, da je moral poiskati novega gospodarja. Nekateri so ga našli, drugi so se klatili po deželi in ropali. Nekateri so postali nindže, vohuni in morilci, nekakšni pripadniki posebnih enot svoje dobe.

Nindže so bili starodavni bojevniki, ki so živeli zunaj oblasti samurajev. Včasih so bili s samuraji sprti, drugič so jim pomagali in se zanje borili.

Kaj je bistvo veščine nindžicu? Pomagaj si s povezavo, na kateri boš v tretjem odstavku izvedel več o tej skrivnostni veščini preživetja. Obkljukaj pravilen odgovor.

Preveri

Zora borilnih veščin

Borilne veščine so nastajale že mnogo prej pred pojavom samurajev v 10. stoletju in rojevale so se povsod na Zemlji, ne le na Japonskem. Na različnih koncih sveta so nastali samosvoji sistemi, na podlagi katerih so se ljudje učili, kako napadati in se braniti.

Prvi ohranjeni reliefi, ki obravnavajo borbe, segajo v čas 5000 let pred našim štetjem v staro Sumerijo. Če temu prištejemo dobrih dva tisoč let, kolikor je preteklo od leta nič do danes, dobimo starost okrog 7000 let!

V staro Grčijo, zibelko evropske civilizacije, so borbe s pestmi in rokoborba prišle med letoma 1600 in 1200 pred našim štetjem preko starega Egipta in Mezopotamije. Boks in ruvanje sta bili eni izmed prvih disciplin na starodavnih olimpijskih igrah, kasneje pa so na njih uprizarjali še veščino pankracij. V tej borilni disciplini, zmesi boksa in rokoborbe, so bili dovoljeni vsi načini bojevanja, prepovedana sta bila edino grizenje in iztaknitev očesa nasprotniku. No, tekmovalci so pogosto utrpeli tudi to.

Pravilno poveži imena borilnih veščin na antičnih olimpijskih igrah z njihovimi opisi.

Preveri

Srednjeveška evropska bojna dediščina

Starodavne olimpijske igre so bile del verskih praznovanj, namenjenih starogrškim bogovom. Za Grke je bil šport eden od načinov, s katerim so izkazali čast svojim številnim bogovom, in verjeli so, da je zmaga nesporno znamenje božanske naklonjenosti.

Antične olimpijske igre so ukinili Rimljani. Borilne veščine so se zato z olimpijskih prizorišč preselile v amfiteater, zlasti to velja za pankracij, ki so ga izpopolnili gladiatorji.

Obdobje srednjega veka je rodilo nov tip bojevnikov. To so bile pomembne vojaške skupine, ki so večinoma pripadale plemstvu, bile so oborožene, oklepljene in na konjih (konjeniki). Ti srednjeveški vojaki so služili svojemu fevdalnemu gospodu, v zameno za vojaško službo pa so od njega prejeli zemljiško posest s podložniki in denar, s katerim so si nakupili orožja in opreme. V srcih so nosili pogum, zvestobo, odločnost in čast, v bojih pa vihteli meč, kopje in ščit.

Kako se imenuje evropski srednjeveški bojevnik? Pomagaj si kratkim posnetkom in vpiši pravilen odgovor.

To je bil .

Preveri

Meč: znak moči, statusni simbol ali le uporaben kos kovine?

Vitezovo urjenje se je začelo že zelo zgodaj, pri starosti sedmih let, trajalo pa je skorajda celo življenje. Kot težko oboroženi konjenik je moral obvladati vse vrste spretnosti: odlično jezditi in osvojiti tehnike boja z različnimi vrstami orožja, tako peš kot na konju, predvsem pa je moral biti fizično zmogljiv. Že sam meč je tehtal skorajda dva kilograma!

Meč pa ni bil le uporaben kos kovine, s katerim so se vitezi branili in napadali. Veliko vlogo je imel pri srednjeveških obredih kronanja in povzdignjenja v viteški stan (da si postal vitez, si moral poleg vojaških veščin pridobiti tudi izobrazbo in omiko), bil je torej znamenje viteških vrlin. Simbolno moč ima še danes, saj ga uporabljajo v protokolarnem obredu v Angliji, v katerem kraljica za izjemne zasluge nagradi posameznike z viteškim naslovom (pravimo, da jih povitezi). Na posnetku si lahko ogledaš obred povitezovanja, v katerem kraljica Elizabeta II. z udarcem meča olimpijskega kolesarja Bradleyja Wigginsa naredi za viteza.

Okoli meča se spletajo legende in sage. Nosilec čarobnega meča Excaliburja v legendah o kralju Arturju in vitezih okrogle mize postane nepremagljiv bojevnik. A kaj, ko je meč zadrt globoko v skalo in ga lahko izvleče le pravi vladar …

S pomočjo povezave ugotovi, kateremu legendarnemu kralju je uspelo osvoboditi čudežni meč Excalibur?

Preveri

Tradicija mečevanja in sabljanja se nadaljuje v športu

Meč in sablja sta bila več stoletij orožji, s katerima so se bojevali v vojni, z uvedbo strelnega orožja v 16. stoletju pa so dvoboji v mečevanju in sabljanju postali umetnost in šport. Gojili so jih najvišji družbeni sloji, ki so se sabljali kar tako, iz prijateljskih razlogov, ali zaradi razžalitve časti. Čast je bila nekoč zelo cenjena vrednota, pomenila je ves ugled in dostojanstvo človeka, ki jo je bilo treba braniti tudi za ceno življenja.

V 18. stoletju so v Evropi dvoboje prepovedali, da bi preprečili nesmiselno prelivanje krvi, saj je v 20 letih umrlo več kot 8000 sabljačev! A stare navade zlepa niso mogli izkoreniniti, zato so se sabljali na skrivaj, ponoči ali ob zori.

Sabljanje je danes eden od štirih športov, ki so prisotni na vseh modernih olimpijskih igrah od njihovega začetka leta 1896. In prva medalja, ki smo jo osvojili Slovenci na olimpijskih igrah, je bila prav iz sabljanja!

Kateri med spodnjimi športniki je prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko kolajno?

Preveri

Roke, noge, orožje – predvsem pa glava!

Sabljanje je veščina, pri kateri udeleženci vihtijo hladno orožje, zato ga uvrščamo med oborožene borilne veščine. Mednje zaradi uporabe loka sodi tudi lokostrelstvo in borilna veščina kendo, v kateri se mečujejo z bambusovimi meči. Pri golorokih borilnih veščinah udeleženci ne uporabljajo orožja, temveč lastno telo, to pomeni, da udarjajo z rokami in nogami. Goloroke veščine so bile sprva dopolnilne; vojščak brez orožja je s spretnostmi goloroke borbe imel večjo možnost, da preživi, dokler ne najde novega orožja.

Katere od spodnjih borilnih veščin so oborožene, katere pa goloroke? Povleci izraze na desni k ustreznemu okvirju na levi, tako da bo prav.

Preveri

Daljni vzhod je kalilnica večine borilnih znanj

Med azijskimi borilnimi veščinami so najbolj znane japonske in kitajske. Na Japonskem so se rodili karate, judo in kendo. Zgodovina veščine karateja se je sicer začela na Kitajskem, nato pa se razširila na japonski otok Okinava, se pomešala s tamkajšnjimi tehnikami in oblikoval se je karate. Poudarek je na neoboroženih udarcih – od tod ime »prazna roka« (kara – prazen, te – roka). Karate temelji na sistemu udarcev, brc in podiranj nasprotnika. Točke prinašajo le popolni udarci in v dvoboju zmaga tisti tekmovalec, ki da več »čistih« oziroma popolnih udarcev in prijemov.

Borcu karateja ali karateistu pravijo tudi karateka. Oblečen je v oblačila bele barve, zgornji del in hlače so narejeni iz močnega bombaža, prepasan je s pasom. Različna barva pasu kaže, kako dober je učenec.

S pomočjo povezave ugotovi, katera barva pasu označuje najvišjo stopnjo karateista, naziv mojstra. Obkljukaj pravilen odgovor.

Preveri

Judo – brez brcanja, boksanja in orožja

Japonska veščina judo je borilna veščina, ki ne uporablja brcanja, boksanja ali orožja, ampak se namesto na grobo silo opira na spretnost in zvitost. Judo, ki v japonščini pomeni »mehka pot«, se ravna po načelu »blagost premaga silo«. To pomeni, da je mogoče premagati nasprotnika, ki je težji ali telesno močnejši. Na posnetku si oglej veščino judo, gre za dvoboj v Londonu, v katerem je slovenska judoistka Urška Žolnir osvojila olimpijsko odličje! Kapo dol, Urška!

Oblačilo za judo je sestavljeno iz ohlapnih hlač in tunike, oboje iz debele tkanine. Tuniko Japonci poimenujejo s posebnim izrazom. Katerim? Obkljukaj pravilen odgovor.

Preveri

Kendo – pot do meča je pot do srca

»Meč je srce, če je izkrivljeno srce, je izkrivljen tudi meč« je rek, ki je na Japonskem v veljavi že od časa samurajev. »In če želiš preučevati meč, moraš najprej preučevati srce« – Japonci verjamejo, da s tehnikami borilne veščine kendo, ki v japonščini pomeni »pot do meča«, lahko »vzgojijo« srce. Zelo poenostavljeno rečeno, kendo je eden od načinov, pot do spreminjanja posameznika.

Kendo je mečevanje, ki prvotno izvira iz sabljanja (»kenjutsu«) in so se ga učili samuraji. Kendoki, učenci kendoja, so oblečeni v zanimivo bojevniško opravo, sestavljeno iz hlačnega krila ter zaščite za trup in glavo. Kakšni so in kako se bojujejo? Oglej si zanimiv prispevek o tej borilni veščini, ki z leti postaja močno priljubljena tudi pri nas!

Katero vrsto orožja uporabljajo kendoki, učenci kendoja? Označi pravilen odgovor, v pomoč ti je povezava.

Preveri

Sumo, prijemalna veščina

Tekmovalci oziroma učenci borilnih veščin naj bi bili vzdržljivi in sposobni premagati telesne napore, saj odlična kondicija lahko odpre vrata marsikateri zmagi. Za rokoborce borilne veščine sumo pa velja ravno nasprotno; tehtajo lahko več kot 200 kg in svojo težo uporabljajo za potiskanje nasprotnika iz ravnotežja in ringa. Za zmago šteje tudi, če se nasprotnik tal dotakne s kakšnim drugim delom telesa, ne le s podplati. Zanimivosti o sumo tradiciji lahko izveš tudi v tej spletni reportaži.

Sumo je prijemalna veščina. Kaj je značilno za prijemalne veščine? Pomagaj si s povezavo (glej odgovor na 3. vprašanje) in označi pravilen odgovor.

Preveri

Kitajska združuje nezdružljivo

Iz Kitajske poznamo vrsto veščin, ki jim z eno besedo rečemo vušu (wu shu) ali zahodnjaško kungfu. Z izrazom kungfu poimenujemo tudi le eno zvrst (športnih) borilnih veščin, tisto, ki se osredotoča na udarce in brce, s katerimi je nasprotnik prisiljen, da zapusti kvadratni borilni prostor.

Tradicionalni kungfu poudarja duhovno plat, njegov cilj je premagati sebe, ne nasprotnika. Ta vidik na primer danes zelo poudarjajo šaolinski meniški bojevniki, ki potujejo po svetu in uprizarjajo šaolinski kungfu.

Sestavina vseh kitajskih borilnih veščin naj bi bilo filozofsko načelo jin jang.

Kaj pomeni oziroma predstavlja jin jang? Obkljukaj pravilen odgovor.

Preveri

Borilne veščine so preplet telesa in duha

Kitajski princip jin jang poudarja, da se dve nasprotni sestavini, kot sta um in telo, pri borilnih veščinah razvijeta v skladen in uravnotežen odnos.

Tradicionalne azijske borilne veščine so zelo prežete z budizmom. Budističnega izvora so ideje o uporabi borilnih znanj zgolj v obrambne namene in za zaščito šibkih, samoobvladovanje in spoštovanje nasprotnika. Tudi meditacija, med katero bojevnik razmišlja o sebi in svetu, izvira iz budističnih praks.

Katero je pravo ime Bude, utemeljitelja budizma, ki je z 29 leti zapustil plemiško družino in kot berač iskal »pravo duhovno pot«? Pokukaj na povezavo in označi pravilen odgovor.

Preveri

Ženske bojevnice

Ženskih imen, mojstric borilnih veščin, je med zgodovinskimi viri v primerjavi z moškimi bojevniki le za vzorec. Zapisi, ki bi častili ženske kot junakinje (in ne kot matere, hčerke, žene …), so skromni in obrobni, upodobitve pa redke.

Med junaškimi ženskami so poleg boginj zanimive tudi spodnje herojinje, ki so znale spretno vihteti meč, lok in kopje. Med njimi so tako mitične kot tudi resnične osebe.

Severnjaške valkire so dekleta iz nordijske mitologije, ki jih je bog Odin poslal v vsako bitko, da so izbrale vojake, ki naj padejo in pridejo v Valhalo (dvorana mrtvih, kamor bog Odin pokliče padle bojevnike). Jezdile so na konjih in nosile ščite. Včasih so se spreminjale v krokarje in volkove.

Ivana Orleanska, resnična francoska narodna junakinja, ki se je vojnih pohodov udeleževala preoblečena v moškega, je Francoze popeljala do nekaj pomembnih zmag med stoletno vojno. Kasneje so jo obtožili krivoverstva in čarovništva ter jo sežgali na grmadi. V 20. stoletju so jo razglasili za svetnico.

Teh mogočnih bojevnic iz starogrške mitologije se drži sloves neustrašnih in pogumnih žensk, ki so stvari znale vzeti v svoje roke. Sestavljale so močno vojsko, ki jo je vodila kraljica, uporabljale loke in puščice ter kopja in meče. Telo so zavarovale s ščitniki, glavo pa z bojno čelado. Da bi lahko bolje ravnale s puščico in lokom, naj bi si odrezale desno dojko. Če si se rodil kot deček, ti je trda predla, saj naj bi obdržale le deklice, novorojene dečke pa so bodisi odnesle stran k očetom bodisi ubile.

Kako se imenuje to slavno pleme bojevnic, sestavljeno izključno iz žensk? Obkljukaj pravilen odgovor.

Preveri

Izmaličena slika borilnih veščin v medijih

Azijske borilne veščine so se razširile po svetu po zaslugi filmov v sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja. A podobe, ki so jih prikazovali, so bile svetlobna leta daleč od resničnosti. Borba je v filmih in na televiziji pa tudi v knjigah in videoigrah pogosto prikazana nerealno. Mišičasti junaki, ki obvladajo to in ono veščino, se brez težav prebijajo prek zlobnežev. Če pa že pade po njih, utrpijo komaj kaj poškodb oziroma jih prenesejo izredno veliko.

Kaj meniš, kako lahko tovrstna popačena predstava negativno vpliva na gledalčevo dojemanje borilnih veščin? Obkljukaj tri pravilne odgovore.

Preveri

Borci, bojevniki, športniki tudi v likovni in kiparski umetnosti

Borilne veščine navdihujejo tudi likovno umetnost in kiparstvo. Antično vazno slikarstvo, denimo, razkriva vrsto borilnih veščin, od rokoborbe do pankracija in boksa. Svoj piskrček, no, bolje rečeno vedro, smo k temu prispevali tudi Slovenci. V Vačah pri Litiji so našli vaško situlo, ki med drugim prikazuje dvoje borcev.

Kaj je situla? Pomagaj si s povezavo in obkljukaj pravilen odgovor.

Preveri

Martial arts

Have you heard about karate, wushu (kung fu), judo, aikido or boxing? These are just a few of the many martial arts we know and practice today for a variety of reasons such as self-defence, competition, physical health, fitness or just for fun. Have you ever tried one?

Match the pictures with the appropriate martial art.

Počisti

karate

fencing

boxing

Preveri

Kampfkunst

Hast du von Karate, Wushu (Kung Fu), Judo, Aikido oder Boxen schon gehört? Diese sind nur einige von vielen Kampsportarten, die wir heute kennen und aus verschiedenen Gründen trainieren – für Selbstverteidigung, Wettkämpfe, körperliche Gesundheit, Fitbleiben oder nur zum Spaß. Hast du schon irgendeine probiert?

Verbinde die Bilder mit der richtigen Kampfkunst.

Počisti

Karate

Fechten

Boxen

Preveri

Zakaj trenirati borilne veščine?

Kitajski pregovor pravi: »Boj se starih žensk in majhnih otrok, saj nikoli ne veš, kaj znajo«. Bo držalo. Zato nikoli ne podcenjuj svojega sogovornika, sotekmovalca oziroma nasprotnika, saj zagotovo premore spretnost, ki tebi manjka.

Spoštovanje sočloveka, iskanje tiste zlate sredine in harmonija s svetom – pa si zmagal v največji borilni veščini – veščini življenja!

Vklopi možgančke in izpolni še zadnji preizkus! Razmisli, zakaj je smiselno, da se ukvarjaš z borilnimi veščinami. Obkljukaj tri pravilne odgovore, pri čemer si lahko pomagaš z opisom bistva boksa, kot ga je nekoč v intervjuju podal Dejan Zavec:

Preveri